Franja

ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.

αἴσιμος 2 in 3 (αἶσα) ep. 1. usojen; ἦμαρ smrtni dan; αἴσιμόν ἐστιν usojeno je. 2. kar je prav, spodoben, prikladen, primeren, pristojen, εἰπεῖν, τίνειν; αἴσιμα εἰδέναι biti razumen ali pravičen, πίνειν zmerno piti; αἴσ. φρένας zdrave pameti.

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.

ἀμάχητος 2 (μάχομαι) ἄ-μαχος 2 (μάχη) 1. act. a) kdor se še ni bojeval (ali še ni bil v boju), brez boja ὄλεθρος; ταύτην τὴν ἡμέραν ἄμαχον διήγαγον ta dan se niso bojevali; b) pren. miroljuben, neprepirljiv NT. 2. pass. nepremagljiv θεῶν βέλη, čemur se ni moči ustaviti Ἀφροδίτα, πρᾶγμα.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

ἀνα-δίδωμι 1. tr. a) dajem, spravljam kvišku, na dan; storim, da priteče izpod tal πηγήν; pustim (storim), da vzraste, obrodi καρπόν, ὡραῖα; b) bljujem, mečem ogenj πῦρ; podelim ἐκ τῆς γῆς; ἐπιστολήν izročim NT; dajem nazaj; c) poročam, predlagam, ψῆφον dajem razdeliti glasovnice, dam glasovati. 2. intr. izviram, tečem kvišku iz tal.

ἀνήνοθε ep. pf. od ἀνέθω (ἄνθος) kvišku kipim, dvigam se κνίση, privrem, pritečem na dan αἷμα.

ἀν-οίγνῡμι, ἀν-οίγω [impf. ἀνέῳγον, fut. ἀνοίξω, aor. ἀνέῳξα, inf. ἀνοῖξαι, pf. act. ἀνέῳχα, pass. ἀνέῳγμαι, aor. pass. ἀνεῴχθην, inf. ἀνοιχθῆναι, ep. impf. tudi ἀνῷγον, iter. ἀνοίγεσκον, poet. aor. ἀνῷξα] 1. odpiram, διαθήκας oporoko, ἀπὸ χηλοῦ πῶμα dvignem pokrov skrinje ali omare. 2. odkrivam, razodevam, spravljam na dan. 3. o mornarjih: pridem na široko morje; ὡς ἤνοιγε, ἤνοιξε (ὁδόν, πλοῦν) ko si je naredil pot (= kar najhitreje).

ἄν-ολβος 2 poet. ἀν-όλβιος 2 ion. 1. nesrečen, beden, ἦμαρ dan nesreče, ὦμοι ἐμῶν ἄνολβα βουλευμάτων o nesrečnih posledic mojih sklepov! 2. nepremišljen, zaslepljen.

ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἀπο-κλῑ́νω [fut. ἀποκλινῶ, aor. pass. ἀπεκλίθην] I. act. 1. trans. odklanjam, odvračam, ὄνειρον ἄλλῃ razlagam drugače. 2. intr. a) zaidem s poti, krenem po stranski poti; b) povračam se, umikam se; c) nagibam se, ležim proti (o deželah) πρός, ἐπί τι. II. pass. (dan) se nagiblje, (solnce) zahaja.

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

ἀπο-φαίνω 1. act. a) po-, dokazujem, odkrivam, razlagam, razjasnjujem; οὐσίαν dajem račun o; b) ponujam se, delam se, pravim, da sem ἐμαυτὸν διδάσκαλον; c) narejam, postavljam za kaj, imenujem z dvojn. acc. 2. med. po-, prikazujem se, stopam na dan; γνώμην kažem javno svoje mnenje, izražam svoje prepričanje, izjavljam se, περί τινος o čem; dokazujem, razjasnjujem; λογισμόν dajem račun, ἔργα izvršujem.

ἀπο-φράς, άδος (φράζω), ἡμέρα prepovedan, nesrečen dan (katerega se ni smelo soditi itd. gl. lat. dies nefastus).

αὐθ-ήμερον adv. (ἡμέρα) isti dan, istega dne, precej, takoj.

αὔριον, αὖρι [Et. iz αὐσρ-, gl. ἕως] adv. jutri, kmalu, ἡ αὔριον jutrajšnji dan, ἐπὶ τὴν αὔριον drugi dan NT, εἰς αὔριον do (na) jutri, αὔριον τηνικάδε jutri ob tem času; σήμερον καὶ αὔριον danes in jutri NT; τὸν αὔριον χρόνον od danes do jutri.

αὐτ-ῆμαρ adv. ep. αὐτ-ημερόν isti dan, istega dne.

ἀφ-ημερεύω sem en dan (po dnevi) odsoten.

βλώσκω [Et. iz μλώσκω gl. μολεῖν. – Obl. fut. μολοῦμαι, aor. ἔμολον, pf. μέμβλωκα] grem, pridem, ἦμαρ μέμβλωκε dan je potekel.