Franja

ἀ-κέραιος 2 (κεράννυμι) čist, nepomešan, čil, cel, nerazrušen (πόλις), neopustošen (χώρα); NT brez hinavstva, nepokvarjen.

ἁμαξιαῖος 3 (ἅμαξα) tako velik, da napolni cel voz λίθος, dovolj za tovorni voz, ogromen.

ἀ-σινής 2 (σίνομαι) 1. nepoškodovan, nedotaknjen, cel. 2. neškodljiv, miren. – adv. -νῶς brez škode, ὡς ἀσινέστατα kar najmanj škodujoč.

δι-ημερεύω preživim, prebijem ves dan, ostanem kje cel dan.

ἐν-τελής 2 (τέλος) popoln, ves, cel, dovršen, v dobrem stanju, βοῦς brez hibe (napake), οἱ ἐντελεῖς ἄνδρες oblastniki, gospodarji.

ὅλος 3, ep. οὖλος [Et. iz ὁλϝο-ς, idevr. sol-wo-s, lat. salvus] celoten, cel, ves, popoln, nerazdeljen; ὅλος ὥρμημαι težim s celo dušo, καθαρὸς ὅλος ves (popolnoma) čist NT; subst. τὸ ὅλον (in pl.) celota, država, vesoljni svet, vesoljstvo. – adv. τὸ ὅλον sploh, povsem, popolnoma, vobče, z eno besedo; δι' ὅλου skoz in skoz NT; ὅλῳ καὶ παντί popolnoma, ὅλως popolnoma, sploh, vobče, z eno besedo.

οὖλος³ 3 [Et. iz solwos, gl. ὅλος] ion. ep. = ὅλος ves, cel ἄρτος, μήν.

παν-δήμιος 2 ep. πάν-δημος 2 (δῆμος) 1. ki pripada celemu narodu (skupnosti), splošen, skupen, občen, javen; občinski πτωχός; πόλις cel, ves, z vsemi prebivalci; βόες skupna, še nerazdeljena goveja živina. 2. preprost, polten, čuten ἔρως.

πρό-πᾱς, -πᾱσα, -πᾰν ep. poet. ves, cel; pl. vsi skupaj νῆες.

σύμ-πᾱς, -ᾱσα, -αν (okrepljen πᾶς, lat. cunctus) ves, cel, vse skupaj, pl. vsi skupaj; subst. τὸ σύμπαν in τὰ σύμπαντα celota, cela država, cela vsota, glavna stvar, poglavitna reč; adv. τὸ σύμπαν, τὰ σύμπαντα ako se vse vzame, sploh, vobče, τὸ σύμπαν εἰπεῖν da vse to povzamem, na kratko (v kratkem povedano).

συν-άπᾱς 3 ves, cel; pl. vsi skupaj.

σύν-ολος 3 in 2 cel, ves, skupaj. – adv. τὸ σύνολον sploh, vobče, popolnoma.

σῶς (σῶος), ὁ, ἡ, σῶν [Et. σῶος iz τϝω-ϝος, σάος iz τϝα-ϝος, kor. tewā, gl. σῶμα. – Obl. acc. sg. σῶν, pl. nom. σῷ, σᾶ d, acc. σῶς, σᾶ; ep. ion. σάος 2, comp. σαώτερος in σόος, fem. σόη, neutr. pl. σόα]. 1. zdrav, nepoškodovan, cel, živ, rešen. 2. gotov ὄλεθρος.

σωτήριος 3 in 2 (σωτήρ) 1. rešilen, rešujoč, ohranjujoč, koristen, zdrav(ilen), σωτήριον δέχομαι rešim; subst. τὰ σωτήρια a) zahvalna daritev (za rešitev) θύω; b) blagor, korist, blaginja, odrešenje, zveličanje NT. 2. rešen, zdrav, cel.

τυκτός 3 (adi. verb. od τεύχω) ep. (dobro) pripravljen, dobro (lepo, umetno) narejen, Ἄρηα … τυκτὸν κακόν popoln (cel) hudobnež (zločinec).

ὑγιηρός 3 ὑγιής 2 [Et. iz su + gwi-jḗs, sor. z βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. acc. ὑγιᾶ in ὑγιῆ, ion. ὑγιέα; sup. k ὑγιηρός: ὑγιηρότατος in ὑγιηρέστατος 3] 1. zdrav, čil, krepak, močen. 2. a) dobro ohranjen, nepoškodovan, nepokvarjen, cel; b) razumen, pameten μῦθος; c) pošten, resničen, dober, koristen.

ὕπ-ουλος 2 (οὐλή) 1. spodaj ali znotraj gnojen, zunaj cel in zdrav, znotraj pa ves gnil in bolan. 2. pren. a) skrivaj bolehajoč, bolehav, κακῶν poln tvorov(uljes), napolnjen z nesrečo; b) znotraj pokvarjen, lokav, potuhnjen, lažniv, ὁ ὕπουλος hinavski prijatelj. – adv. ὑπ-ούλως ἔχω πρός τινα imam piko na koga, sovražim koga.