Franja

εὐνή, ἡ [Et. morebiti lat. ind-uo, ex-uo; gen. ep. εὐνῆφι] 1. a) ležišče, tabor, šator, spalnica; brlog, gnezdo; b) postelja, podzglavje; c) zakonska postelja; met. zakon, ženitev, možitev, žena. 2. grob, zadnje človekovo ležišče. 3. pl. sidra (kamni, ki so jih s sprednjega krna po vrvi v morje spuščali, da so držali ladjo kot sidra).

κοιμάω, ion. -έω (κεῖμαι) [fut. med. κοιμήσομαι, aor. pass. ἐκοιμήθην, ep. aor. med. κοιμήσατο] 1. act. a) spravljam k počitku, devam v posteljo, uspavam ὄσσε, τινὰ ὕπνῳ, νεβροὺς ἐν ξυλόχῳ denem mladiče v brlog; evfem. ubijem, usmrtim Μυρτίλος ἐκοιμάθη; b) pren. umirim, ublažim, ukrotim, tešim, olajšam ἀνέμους, κύματα, ὀδύνας, ἕλκος. 2. pass. a) uležem se k počitku, grem počivat, spat, počivam, (za)spim, χάλκεον ὕπνον spim smrtno spanje; evfem. umrjem, οἱ κοιμηθέντες, κεκοιμημένοι umrli NT; b) umirim se, prestanem, neham, poležem se ἄνεμος; uležem se na stražo, stražim περὶ τὰ ἀρχεῖα.

λόχμη, ἡ (λέχος) brlog, goščava, šuma, grm(ovje).

ὀπή, ἡ [Et. iz oqw-, slov. oko, oči, gl. ὄσσε] 1. luknja, odprtina. 2. brlog, votlina, podzemeljska jama NT.

φωλεός, ὁ votlina, jama, brlog NT.

χειά, ion. χειή, ἡ (gl. χάσκω) luknja, jama, votlina, brlog.