Franja

ἄ-βροτος 3 in 2 ep. poet. neumrljiv, brezsmrten; božanski, svet.

δαιμόνιος 2 in 3 (δαίμων) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; τὰ δαιμόνια božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni; b) nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru ὦ δαιμόνιε predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. – adv. -ίως, sup. δαιμονιώτατα pod vidnim delovanjem božanstva.

δῖος 3 ep. in poet.; fem. ep. δῖα, at. δία, Evr. Bakh. 598 δῖος [Et. iz διϝιος, lat. dius, božji iz divios, sub dio, gl. Ζεύς] 1. svetel, bliščeč, krasen, vzvišen, izvrsten, vrl συβώτης, plemenit. 2. božanski, nebeški, od boga. 3. (Διός) kar pride od Zevsa, Zevsov sin, hči, φλόγα δίου βροντᾶς Zevsov tresk.

διο-τρεφής 2 (τρέφω) od Zevsa hranjen, božanski, Zevsov gojenec, od Zevsa postavljen.

θεά, ἡ, ep. θέαινα [dat. pl. ep. θεῇς, θεῇσι] božica, boginja; μεγάλα θεά Demetra in Perzefona; αἱ σεμναί Erinije; adi. božanski μήτηρ.

θε-ήλατος 2 (θεός, ἐλαύνω) poet. ion. od boga poslan, naklonjen, zapovedan; božji, božanski πράγμα, μάντευμα, φθορή.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

θεο-ειδής 2 ep. poet. θεο-είκελος 2 ep. (ἔοικα) bogovom enak, bogopodoben, božanski.

θεσπέσιος 3, poet. tudi 2 (θεός, σεπ, ἔσπετε) ep. poet. 1. božji, vzvišen, diven, čudovit, neizrekljiv. 2. božanski, silen, neizmeren, velikanski, grozen, θεσπεσίῃ(sc. βουλῇ) po božji volji; θεσπέσιον ὡς ἡδύ neizrečeno sladko, θεσπέσιον οἷον izredno krasno, nepopisno lepo.

θέσπις, ιος, ὁ, ἡ [Et. θεσ (gl. θεός) + -σπι- (gl. ἐνέπω). – acc. θέσπιν]. ep. poet. = θεσπέσιος 1. od boga navdihnjen, vnet. 2. božanski, diven, silen.

θέσ-φατος 2 (θεός, φημί) ep. poet. 1. od boga povedan, prorokovan, od bogov določen ali prirojen, τὸ θέσφατον božji izrek, prorokba, prorokovanje. 2. od boga prihajajoč, božji, božanski ἀήρ.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

νεκτάρεος 3 ep. nektarski, božanski, lep.