Franja

ἀργός¹ 3 ep. (gl. ἀργής) 1. bleščeč, blesteč, migljajoč, bel. 2. hiter, uren, brzonog (pes).

εὐ-αγής 2 (ἅγος) 1. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, svet; b) očiščujoč, srečen λύσις. 2. bleščeč, svetel, jasen.

εὐ-φεγγής 2 (φέγγος) krasno leskeč, bleščeč.

ἠλεκτρο-φαής 2 poet. kot elektron (jantar) bleščeč, svetel.

ἠλέκτωρ, ορος, ὁ ep. žareč, bleščeč; subst. žarko (svetlo) solnce.

ἦνοψ, οπος, ὁ, ἡ [Et. iz swans – (gl. ἥλίος) + ὀψ] ep. svetel, bleščeč.

λαμπρός 3 (λάμπω) 1. o stvareh: a) svetel, bleščeč, jasen, sijajen, bister ὄμμα, prozoren, čist ὕδωρ, bel, čist χιτών, krepek, močen, silen ἄνεμος, jasen, zvonek, razločen φωνή; b) jasen, umljiv, νίκη sijajen, popoln, gotov. 2. o osebah: slaven, sloveč, imeniten, ugleden, ponosen, krasen, lep. – adv. λαμπρῶς bliščeče, sijajno, popolnoma, silno.

λευκός 3 [Et. kor. leuq = svetiti, lat. luceo (iz louqéjō), luna (iz louqsnā), lumen iz leuq-smen, lux; slov. luč (iz louqj-), luna (iz louqsnā), nem. Licht] 1. svetel, bleščeč λέβης, jasen, čist, bister ὕδωρ. 2. a) bel, gol, bosonog πούς, κῶλον, τὸ λευκόν (sc. ἱμάτιον) bela obleka NT; b) bled, siv θρίξ, osivel, γήρᾳ vsled starosti; c) ἡμέρα srečen.