Franja

ἱμᾱ́ς, άντος, ὁ [Et. kor. sāi, si, lat. saeta, ščetina, nem. Saite, strslov. sětь, vrvica, konopec. – dat. pl. ἱμᾶσι in ἱμάντεσσι] jermen; pl. jermenje, vajeti, vojke, uzde; vrv, konopec; jermen pri postelji (ki je držal posteljnino), bič NT; jermen na čevljih, pri čeladi, pri vratih, pri svedru, jermenje rokoborcev; Afroditin pas.

ἱμάσθλη, ἡ (ἱμάς) ep. bič.

κατ-ωμαδόν adv. (ὦμος) ep. zamahnivši, κατωμαδὸν ἤλασεν ἵππους zavihtel je bič in pognal konje.

κέντρον, τό (κεντέω) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, ostnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) ἐμοῦ hrepenenje po meni. 3. središče (centrum).

μάστιξ, ῑγος, ἡ, ep. μάστις, ιος [dat. μάστῑ, acc. μάστιν] 1. šiba, bič, korobač, ὑπὸ μαστίγων pod udarci bičev. 2. kazen, šiba, bolezen, nadloga NT.

πλάστιγξ, ιγγος, ἡ [Et. kor. pela, širok, raven] 1. skledica na tehtnici. 2. bič.

ῥῡτήρ¹, ῆρος, ὁ (ἐρύω) ep. poet. kdor vleče: 1. βιοῦ napenjalec (loka), strelec. 2. jermen, vrv, bič, uzda; pl. ojnice, vajeti, vojke, ἀπὸ ῥυτῆρος brez uzde (pustivši uzdo).

σκῦτος, ους, τό [Et. sqeu-t- iz kor. sqeu-, pokriti; lat. ob-scurus (pokrit, temen), nem. Scheuer (stvn. skūra), Schuh (stvn. scuoh)] 1. koža, usnje, jermen. 2. pl. bič.

φραγέλλιον, τό (lat. flagellum) bič NT.