Franja

ἀμβρόσιος 3 in 2 ἄμβροτος 2 ep. poet. (ἀ priv. + βροτός) nesmrten, božji, božanstven; svet (νύξ), ambrozijski, vzvišen.

ἀνάκτορον, τό, (ἄναξ) gospodovo stanovanje, svetišče, tempelj, hram božji.

ἀρέσκω [Et. kor. ἀρ "spojiti, zložiti, ugoditi". – Obl. fut. ἀρέσω, -ομαι, aor. ἤρεσα, -άμην, ep. ἀρεσσάμην, pass. ἠρέσθην]. I. act. a) popravim, poravnam, povračam; b) zadovoljim, ublažim koga τινά τινι, pomirim, zadostim, ustrežem, sitim; c) dopadam, ugajam, ἀρέσκει μοι všeč mi je, zadovoljen sem; ἀρέσκον ugodno, prijetno; d) NT živim po božji volji. II. med. a) popravim kaj zase τί, zopet poravnam; b) spravim, pomirim koga s kom τινί, pogodim, spravim se s kom. III. pass. a) zadovoljen sem s čim, dopade mi kaj; b) všeč sem, dopadam.

δαιμόνιον, τό 1. božansko bitje, božanstvo, bog, καινὰ δαιμόνια novi, krivi bogovi. 2. nižje božanstvo (demon), duh varih; pri Sokratu: neki notranji božji glas, ki ga je svaril pred vsem grešnim in škodljivim. 3. NT hudobni duh, hudič. 4. božji ukrep, usoda.

δαιμόνιος 2 in 3 (δαίμων) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; τὰ δαιμόνια božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni; b) nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru ὦ δαιμόνιε predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. – adv. -ίως, sup. δαιμονιώτατα pod vidnim delovanjem božanstva.

δαίμων, ονος, ὁ, ἡ [Et. ki deli, prisoja, gl. δαίομαι] 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij; b) duh umrlih; c) NT zli duh, hudič. 3. božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; πρὸς δαίμονα proti božji volji, κατὰ δαίμονα slučajno, po božji volji, σὺν δαίμονι z božjo pomočjo.

δεισιδαιμονία, ἡ 1. strah božji, bogaboječnost, pobožnost. 2. praznoverje, vraža.

δῖος 3 ep. in poet.; fem. ep. δῖα, at. δία, Evr. Bakh. 598 δῖος [Et. iz διϝιος, lat. dius, božji iz divios, sub dio, gl. Ζεύς] 1. svetel, bliščeč, krasen, vzvišen, izvrsten, vrl συβώτης, plemenit. 2. božanski, nebeški, od boga. 3. (Διός) kar pride od Zevsa, Zevsov sin, hči, φλόγα δίου βροντᾶς Zevsov tresk.

ἕκητι ep., ἕκᾱτι dor. in at., praep. z gen. (stoji navadno za samost!) po volji, po milosti (božji); zaradi, s pomočjo.

ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?

εὐλάβεια, ἡ (εὐ-λαβής) 1. previdnost, opreznost, skrb, εὐλάβειαν τῶνδε προὐθέμην s svojo previdnostjo sem to odvrnil, εὐλάβειαν ἔχων μή zaradi skrbi, da ne bi. 2. strah, groza NT. 3. strah božji NT.

εὐσέβεια, ἡ, poet. -βία strah božji, bogaboječnost, pobožnost; spoštovanje (ljubezen) do domovine, staršev itd.; πρὸς εὐσέβειαν λέγω svetujem ono, kar vodi k pobožnosti = pobožno, εὐσέβειαν ἐκ πατρὸς οἴσει imela (žela) boš slavo, da si pobožno izizvršila otroško dolžnost.

θε-ήλατος 2 (θεός, ἐλαύνω) poet. ion. od boga poslan, naklonjen, zapovedan; božji, božanski πράγμα, μάντευμα, φθορή.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

θεό-θεν adv. poet. ep. od boga, po božji odredbi.

θεοπροπία, ἡ, ion. -ίη in θεοπρόπιον, τό ep. božja volja, božji ukaz, prorokba, prorokovanje, ἐκ θεοπροπίου vsled prorokovanja.

θεσπέσιος 3, poet. tudi 2 (θεός, σεπ, ἔσπετε) ep. poet. 1. božji, vzvišen, diven, čudovit, neizrekljiv. 2. božanski, silen, neizmeren, velikanski, grozen, θεσπεσίῃ(sc. βουλῇ) po božji volji; θεσπέσιον ὡς ἡδύ neizrečeno sladko, θεσπέσιον οἷον izredno krasno, nepopisno lepo.

θέσπισμα, ατος, τό (θεσπίζω) ion. poet. božji izrek, prorokovanje.

θέσ-φατος 2 (θεός, φημί) ep. poet. 1. od boga povedan, prorokovan, od bogov določen ali prirojen, τὸ θέσφατον božji izrek, prorokba, prorokovanje. 2. od boga prihajajoč, božji, božanski ἀήρ.

θεωρός, ὁ [Et. iz θέα (gl. θέα) + ϝορός (gl. ὁράω)] 1. gledalec, priča; poslanec, poslan od države h kaki narodni svečanosti. 2. poslanec, poslan od države, da vpraša proročišče za svet, božji sel, sveti poslanec, romar. 3. pl. nadzorovalna oblast v Mantineji.