Franja

ἐξ-ανίημι ep. poet. 1. trans. vun pošljem, odpošljem, puščam, izpuhavam, ἀυτμήν; izpuščam, χεροῖν iz rok; pustim, da teče αἷμα; ἀράς izustim kletve, prekolnem. 2. intr. odneham, pomirim se ἄτα, popuščam ὀργῆς.

ἐξ-αράομαι (v tmezi) med. poet. prekolnem, izrečem kletve ἀράς τινι.

καλέω [Et. qalā, lat. calo, are, clamor, clarus, classis, nem. Hall, hell (stvn. hell = laut), strslov. klakolъ, rus. kólokolъ, zvon. – Obl. fut. καλῶ, καλέσω, aor. ἐκάλεσα, pf. κέκληκα, pass. pf. κέκλημαι, opt. 2 sg. κεκλῇο, aor. ἐκλήθην, fut. κληθήσομαι, fut. 3 κεκλήσομαι; med. fut. καλοῦμαι, aor. ἐκαλεσάμην; ep. pr. inf. καλήμεναι, pt. καλεῦντες, impf. iter. act. καλέεσκον, med. καλέσκετο; fut. καλέω, aor. (ἐ) κάλεσσα, plpf. 3 pl. κεκλήατο; ion. pf. pass. 3 pl. κεκλέαται]. I. act. 1. kličem, pokličem po imenu, zovem, imenujem τινά ὄνομά τι, z dvojn. acc; pass. zovem se, imenujem se, prištevam se med, smatrajo me za, veljam za, ὁ καλούμενος takozvani. 2. pozivljem, pokličem, vabim na obed ἐπὶ δεῖπνον, pred sodišče, tožim, βουλήν sklicujem, θεόν prosim, kličem za pričo; opominjam, svarim; pass. določen, namenjen sem πόσις. II. med. 1. kličem k sebi, dam poklicati (k skupščini) ἀγορήνδε. 2. želim komu kaj ἀράς τινι.

προ-βάλλω [gl. βάλλω, aor. ep. πρόβαλον, iter. προβάλεσκε] A act. I. trans. 1. a) mečem, vržem, postavljam kaj pred koga τί τινι, ἔριδα začnem prepir; porivam naprej, tiščim naprej NT, postavljam nasproti; pass. postavljam se pred koga (proti komu), προβεβλημένοι τοὺς θωρακοφόρους zavarovani od; b) očitam komu kaj, zastavljam komu vprašanje, žrtvujem koga; držim pred kom, λόγος προβαλλόμενος na katerega se vsi sklicujejo, τοὔνομα εἰρήνης nosim na jeziku, govorim o miru. 2. mečem od sebe, zametavam; θέμιν zasmehujem, ἐμαυτόν mečem se na tla, obupavam, ἐμαυτὸν εἰς ἀρὰς δεινάς prepuščam se, izpostavljam se, ἐν ἀκτῇ ἄφιλον izpostavljam, mečem na; pass. προὐβλήθησαν vložila se je proti njim predtožba. II. intr. poganjam, poženem kal NT. B med. I. 1. držim pred seboj (v obrambo), ἀσπίδα krijem se (s ščitom), ščitim se, branim se, odbijam udarce z roko; τάφρον izkopavam pred seboj. 2. izgovarjam se s čim, navajam, omenjam koga (kaj) v obrambo, za zgled, Ὅμηρον sklicujem se na. 3. mečem, sujem pred sebe, sipljem οὐλοχύτας, postavljam si θειμέλια. 4. nadkriljujem, prekašam, presegam koga v čem τινός τινι. 5. predlagam koga, nasvetujem koga (v izvolitev); pass. predlagan sem, izvoljen sem.

ῥῑ́πτω, ῥῑπτέω [Et. iz ϝρῑπ-jω, iz kor. wri-p-, gl. ῥάβδος. – Obl. fut. ῥίψω, aor. ἔρριψα, pf. ἔρριφα, pass. pf. ἔρριμμαι, aor. ἐρρίφθην, fut. ῥιφθήσομαι, adi. verb. ῥιπτός, ep. praes. 3 pl. ῥιπτεῦσι, aor. ῥῖψα, ajol. aor. pt. ῥίψαις; NT aor. ἔριψα, pf. pass. ἔριμμαι in ῥέριμμαι]. 1. a) mečem, lučam, treščim; b) doli prekucnem, strmoglavim, ἐμαυτόν doli se vržem, strmoglavim se, χθονί mečem na zemljo; c) κυσί mečem pred pse. 2. mečem iz česa, izvržem, ἐκ χθονός iztiram, izženem, ἐμαυτὸν ἐκ χθονός grem v prognanstvo, izpostavljam εἰς ἄβατον ὄρος, ἐμαυτὸν ῥιπτέω valjam se. 3. a) mečem proč, odmetavam, odlagam ὅπλα, οἴχεται πάντα ταῦτ' ἐρριμμένα vse to je minilo, je zavrženo; NT zanemarjam; b) ἀράς preklinjam, λόγους govorim; c) παρὰ τοὺς πόδας polagam pred noge.