Franja

ἄ-χρῡσος 2 brez zlata (zlatnine), ubog.

εὔ-χρῡσος 2 poet. zlata bogat, zlatovit, zlatonosen Πακτωλός.

ζά-χρῡσος 2 poet. zlata bogat, ἐμπολή ki prinaša mnogo zlata, δι' ἐμπολᾶς ζαχρύσου za težko zlato prodana.

ἤλεκτρον, τό ἤλεκτρος, ὁ, ἡ (ἠλέκτωρ) 1. elektron, belo zlato, zlitina 4/5 zlata in 1/5 srebra. 2. jantar (osob. okrasek iz jantarja na liri).

μηλο-φόρος 2 (φέρω) ki nosi jabolka; subst. οἱ μηλοφόροι nosilci jabolk, telesni stražniki perzijskih kraljev; od njih je imelo na sulicah 1000 mož zlata, 9000 pa srebrna jabolka.

πολύ-χρῡσος 2 bogat zlata, z mnogimi zlatimi posodami, z zlatom okrašen.

χαλκο-λίβανον, τό zlata ruda, napol zlato, svetlo zlato NT.

χρῡ́σεος 3 skrč. χρῡσοῦς, ῆ, οῦν (χρυσός) 1. a) zlat, iz zlata, z zlatom okrašen, pozlačen; b) zlatorumen, zlatast, sijajen. 2. krasen, dragocen; ὁ zlat(nik).

χρῡσ-ήλατος 2 (ἐλαύνω) poet. iz zlata kovan (narejen).

χρῡσ-ήρης 2 (ἀραρίσκω) poet. z zlatom spojen, z zlatom okrašen, iz zlata.

χρῡσίδιον, χρῡσίον τό (demin. od χρυσός) košček zlata, kovano zlato, zlatnina, cekin, zlat denar, zlat.

χρῡσίς, ίδος, ἡ, ion. χρῡσῖτις, ιδος, ἡ zlatonosen; subst. ἡ zlata posoda.

χρῡσό-δετος 2 in 3 (δέω) z zlatom okovan ali okrašen; ἕρκη iz zlata spletene (zlate) mreže.

χρῡσός, ὁ [Et. izpos. iz semit.; hebr. chārūts] zlato, zlatnina, zlata posoda, zlato orodje, zlat nakit, zlat denar, zlat(nik), λευκός s srebrom pomešano zlato.

χρῡσό-τευκτος 2 (τεύχω) poet. iz zlata narejen.