-
Ἄβαι, ῶν, αἱ mesto v Fokidi s starim Apolonovim svetiščem.
-
ἀ-βάκχευτος 2 (βακχεύω) poet. ne posvečen v Bakhove misterije.
-
Ἄβδηρα, ων, τά Abdera, mesto v Trakiji. – preb. Ἀβδηρίτης, ου, ὁ Abderit; pren. malomestnež, abotnež.
-
ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.
-
ἀγανάκτησις, εως, ἡ nejevolja, ἀ-ιν ἔχω τινί dajem komu povod za nezadovoljnost (za nejevoljo); περὶ τὰ οὖλα bolečina v dlesnih.
-
Ἀγγίτης, ου, ὁ reka v Makedoniji.
-
Ἄγγρος, ὁ reka v Iliriji (sedaj Drina).
-
ἀγελαῖος 3 (ἀγέλη) k čredi spadajoč, v čredi, črede …, βοῦς govedo, ki se pase; ἰχθύες ribe selilke (prehodne ribe).
-
ἀγέλη, ἡ [Et. ἄγω, vodim, gonim, ženem; tvorba kakor lat. agolum, pastirska palica.] 1. čreda, dat. ep. ἀγέληφι v čredi (čredo). 2. pren. krdelo, četa, oddelek.
-
ἀγεληδόν adv. v čredah, trumoma.
-
ἄ-γευστος 2 (γεύομαι) kdor ni pokusil česa, kdor česa ne pozna, neizveden v čem (τινός).
-
ἀγκάζομαι ep. dep. med. (ἀγκάς, ἀγκών) vzdigujem z rokami, jemljem v naročje.
-
ἀγκᾰ́λη, ἡ (ἀγκάς) ep. roka, laket, komolec; (ἐν) ἀγκάλαις (περι) φέρειν na rokah nositi = ljubiti koga; εἰς ἀγκάλας (δέχομαι) v naročje NT.
-
ἀγκάς (ἀγκών) adv. ep. na (v) rokah, v roke, v naročje.
-
ἀγλαΐζω (ἀγλαός) ep. poet. [inf. fut. ἀγλα-ϊεῖσθαι] 1. act. krasim (τί); dajem komu kaj v okras (τινί τι). 2. med. in pass. bliščim se, svetim se, ponašam se.
-
Ἄγλαυρος, ἡ Kekropova hči, ki so jo posebno v Atenah častili.
-
ἄγνῡμι ep. poet [Et. iz Ϝάγνυμι kor. vag, upognem, krivim, lat. vagus, okoli se potikajoč, nestalen; vagor, nem. wanken, Wankelmut. – Obl. fut. ἄξω, NT ἐάξω, aor. ἔαξα, ep. ἦξα; aor. 2. pass. ἐάγην, ep. ἄγην, 3. pl. ep. ἄγεν = ἐάγησαν, cj. NT ἐαγῶ, pf. 2. act. ἔᾱγα]. 1. act. lomim, razbijam, razdiram. 2. med. in pf. 2. act. lomim se, zdrobim se, počim, zavijam se (ποταμός): περὶ καμπὰς πολλὰς ἀγνύμενος ki se zavija v mnogih ovinkih; pf. ἔαγα zlomljen sem, razbit sem.
-
ἀ-γνώς, ῶτος (γνῶναι) 1. nepoznan, neznan, ἀδόκησις λόγων negotova, neosnovana govorica. 2. nepoznavajoč, neveden, nevešč, σοῦ τυχὼν ἀγνῶτος v tebi sem našel človeka, ki me ne pozna.
-
ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.
-
Ἀγορά, ion. -ή, ἡ mesto v traškem Kerzonezu.