Franja

πώ enkl., ion. κώ [Et. iz qwo-] 1. še, v zvezi οὔπω, μήπω še ne. 2. kedaj, kako, nekako, kakorkoli.

ἀγρεύω, ἀγρέω ep. poet. lovim, ujamem, λόγῳ v besedi NT, ἀγρεύω ἄγραν grem na lov, ulovim; αἷμα τραγοκτόνον hlepim po krvavem klanju ovnov; imp. ἄγρει, ἀγρεῖτε hajdi(te), na noge, naprej!

ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.

ἀγωγή, ἡ (ἄγω) 1. odpeljanje, odprava, odprema, prevoz, odhod; τὴν ἀγωγὴν ποιοῦμαι odpeljem se, αἱ ἀγωγαί (po) hodi. 2. a) vodstvo, vzgoja; b) vedenje, življenje NT.

ἀγώνιος 2 (ἀγών) poet. kar (kdor) spada k boju; Ζεὺς ἀγ. sodnik v boju, zaščitnik boja; σχολή počitek po (dolgem) boju.

ἀ-δεής 2, ep. ἀδειής in ἀδδεής (δέος) 1. a) brez strahu, nebojazljiv; b) drzen, nesramen, brezskrben. 2. neosnovan, nepotreben (θεός); οὐκ ἀδεής nevaren. – adv. ἀδεῶς brez strahu, brez nevarnosti; po volji, poljubno.

ἀ-διάκριτος 2 neločljiv, čist (ki ne sodi po videzu), nepristranski, NT.

ἄ-δῐκος 2 (δίκη) krivičen, nepravičen, nepošten, nezvest, hudoben (περί τινα proti komu); nepravi, nerabljiv (ἵππος); τὰ ἄδικα krivica; ἐκ τοῦ ἀδίκου krivično, nepošteno adv. ἀδίκως krivično, po krivici, po nedolžnem.

ἀεροβᾰτέω (ἀήρ, βαίνω) hodim po zraku (v oblakih); pren. vrtam, modrujem, dlako cepim.

ἄζομαι (ἄζα) ep. (po)sušim se, venem.

ἀήρ, ἀέρος (ἄημι), ὁ, ἡ [ep. ion. ἠήρ, ἠέρος, ἠέρι] zrak, megla, vzduh; mrak, tema, ἀέρα δέρω maham po NT.

Αἰακός, ὁ Zevsov sin, kralj na Ajgini, po smrti sodnik v podzemlju.

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

αἶνος, ὁ ep. ion. poet. 1. govor, pregovor. 2. (po)hvala, slava.

αἵρεσις, εως, ἡ (αἱρέω) 1. vzetje, osvojitev. 2. izbor, volitev (uradnikov); προβάλλω τινὶ αἵρεσιν dam komu na prosto voljo, da voli. 3. nagnjenje, naklonjenost, težnja, hrepenenje (po čem); način mišljenja. 4. NT stranka, krivoverstvo, ločina.

αἴρω, ion. ep. ἀείρω [Et. ἀείρω iz ἀϜέρjω; αἴρω iz Ϝάρjω, najbrže iz kor. ver, sorodno s slov. vrh, lat. verruca (iz versuca). – Obl. fut. ἀρῶ, ἀροῦμαι; aor. ἦρα, ἠράμην, cj. ἄρω, opt. ἄραιμι; pf. ἦρκα, ἦρμαι; pass. aor. ἤρθην, fut. pass. ἀρθήσομαι – ep. ion. impf. ἤειρον, ἄειρον, ἠειρόμην, ἠειράμην, pass. ἠέρθην, ἀέρθην, plpf. ἄωρτο]. I. act. 1. trans. a) vzdigujem, dvigam, postavljam po koncu; σημεῖον dvignem zastavo, dajem znamenje; τεῖχος zgradim, ἆθλον prevzamem, pričnem, prestanem boj = zmagam; χεῖρα glasujem; μῆλα odganjam; ναῦς odpeljem; νεκρόν odnašam; δειλίαν kažem; οἶνον prinašam, dajem; μάστιγας vihtim; ἄχθος nalagam, πᾶσαν μηχανήν poizkušam vsa sredstva; NT τὴν ψυχήν razburjam, razvnemam, ἐπἰ χειρῶν vzamem na roke, ζυγόν vzamem, ἁμαρτίαν odjemljem NT; b) poveličujem, slavim, pretiravam; c) odstranjujem, morim. 2. intr. vzhajam (o solncu); odpotujem (τῷ στρατῷ); odjadram, odrinem. II. pass. vzdigujem se, dvigne me kdo; poveličujem se, baham se, prevzetujem, postavljam se, naraščam (ὕδωρ); μάχαιρα ἄωρτο meč je visel. III. med. vzdignem zase; ἱστία razvijem jadra = odjadram, πόλεμον začnem vojsko, οἰκίας zidam; κλέος, κῦδος, ἀέθλια: dobivam si, dosežem, dobim; νίκην zmagam; ἕλκος dobim rano, ranijo me; δίκας παρά τινος maščujem se nad kom; ποδοῖν κλοπάν pobegnem skrivaj; φυγήν spustim se v beg, ὅπλα zgrabim orožje; κίνδυνον nakopljem si nevarnost, izpostavljam se nevarnosti; πόνον prevzamem; πένθος žalujem.

αἶσα, ης, ἡ (iz αἰτjα) ep. poet. 1. pristojen (usojen) del, delež; ἔτι ἐλπίδος αἶσα še smemo upati. 2. (od bogov odločena) usoda, prisojeni čas življenja, dolgost življenja; ἐν θανάτοιο αἴσῃ v smrti; αἶσά μοι usojeno mi je, κακῇ αἴσῃ na nesrečo; αἶσα ἄπλατος blaznost; κατ' αἶσαν po pravici, kakor je prav, ὑπὲρ αἶσαν proti volji usode, po krivici; pers. Αἶσα boginja usode.

αἰσχροκέρδεια (ία), ἡ grd pohlep po dobičku, dobičkarija, lakomnost.

αἰσχρο-κερδής 2 (κέρδος) pohlepen po dobičku, grdo lakomen. – adv. -ῶς umazano.

ἀκολουθέω (ἀκόλουθος) 1. hodim s kom, spremljam koga, sledim komu τινί, σύν τινι hodim za kom. 2. prilagodim se komu, ravnam se po kom, pridružim se komu; razumem kaj λόγῳ. 3. sem pristaš, učenec koga NT.