Franja

Π, π (πῖ) šestnajsta črka grškega alfabeta, kot številka π' = 80, ˌπ = 80.000.

ἀμ ep. poet. = ἀνά pred β, μ, π, φ, ψ.

ἀμαύρωμα, ατος, τό (po)mrak, (p)otemnitev, otemnenje.

ἄ-ξενος 2, ion. in poet. ἄ-ξεινος negostoljuben, pust, brezljuden – Ἄξεινος πόντος, pozneje Εὔξεινος π. Črno morje.

ἀπο-πειράω, ἀποπειράομαι (dep. pass. s fut. med.) napravljam poskus, preskušam koga, preiskujem τινός; τοῦ Πειραιῶς naskočim P.

ἀφ-ίημι, ion. ἀπ-ίημι [impf. ἠφίειν in ἀφίειν, fut. ἀφήσω, aor. ἀφῆκα, ep. ἀφέηκα in ἀφέτην, cj. ἀφῶ, 3. sg. ep. ἀφέῃ in ἀφήῃ, pf. ἀφεῖκα, aor. pass. ἀφείθην; med. fut. ἀφήσομαι, aor. ἀφείμην, impf. ἀφοῦ, ἄφεσθε; ion. π mesto φ (ἀπίει, ἀπήσω, ἀπῆκα, ἄπες, ἀπείθην, ἀπείμην); NT tudi ἀφίω, impf. ἤφιον, 3 pl. pf. pass. ἀφέωνται] I. act. 1. trans. a) proč pošljem, odpošljem, odpustim, vržem, mečem, izstrelim κεραυνόν, βέλη, παλτόν; ἔπος izgovorim, izustim; vržem se na kaj ἐμαυτὸν ἐπί, εἴς τι; γυναῖκα ločim se od, zapodim; δάκρυα prelivam, θυμόν, ὀργὴν εἴς τινα znosim se nad kom; odpodim, proč podim, proč vržem, izgubim ἄνθος; preženem, ugasim δίψαν, izgubim μένος, izdahnem τὴν ψυχήν; b) izpuščam, nazaj dajem, osvobodim, dajem prostost, oprostim, spoznam za nedolžnega, odpuščam (dolg, grehe), izpregledam komu kaj τινός, τινί τι, τὴν κλῆσιν odstopim od tožbe, τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavljam; c) opuščam, zanemarjam kaj, preskočim, ne omenjam; d) dopuščam, dovoljujem παιδεύειν, ne brigam se za kaj τί, καιρόν, prepuščam, izročam komu kaj, ἀπίει ἀπάγεσθαι dal jo je odpeljati. 2. intr. a) storim, da ladja odpluje, odplujem, odjadram ἐς τὸ πέλαγος; b) izpustim (konju uzde), neham, prestanem delati s pt. II. med. 1. oprostim se česa, odletim, odneham, popustim kaj τινός, uidem διά τινος. 2. izpustim (iz rok) πήχεε δειρῆς; τέκνων ἀφοῦ loči se od otrok; σπινθῆρες iskre odletavajo, se krešejo. 3. odplujem, odjadram, odrinem.

δάμᾱρ, αρτος, ἡ [Et. δάμ-αρ "ki hišo upravlja", sor. δέσποινα, δεσπότης iz dems-p …, lat. dominus, domus] ep. poet. žena, soproga, ljubica; παντελής popolna žena (= ki ima otroke).

ἔλπω [Et. s -p- podalj. kor. wel, hoteti, želeti, lat. voluptas] 1. vzbujam, dajem upanje komu. 2. med. ἔλπομαι, ἐέλπομαι, ep. ἔολπα, plpf. ἐώλπειν upam, pričakujem, nadejam se, bojim se, slutim, menim νίκην, acc. c. inf.

κάπ = κατά pred π in φ.

κατα-τίθημι [fut. καταθήσω, aor. κατέθηκα, pl. κατέθεμεν itd.; ep. aor. κάτθεμεν, κάτθετε, κάτθεσαν, cj. καταθήομεν (-θείομεν), inf. κατθέμεν; aor. med. 1 pl. κατθέμεθα, 3 du. κατθέσθην, cj. κατθήομαι (-θείομαι)] I. act. 1. a) doli devljem, polagam, postavljam na tla, odlagam τὶ ἐπί τινος, ἐπί, ἔν τινι, εἰς Ἰθάκην postavljam na suho, τὸ στόμα πλησίον ὀφθαλμῶν postavljam, narejam blizu oči; b) izpostavljam (kaj) kot nagrado ἄεθλον, λέβητα; prirejam tekmo; c) ἐς μέσον Πέρσῃσι τὰ πρήγματα polagam oblast med P. kot skupno blago = vpeljem ljudovlado. 2. spravljam, shranjujem. 3. plačujem (dolg) δέκα τάλαντα, τιμήν, τί τινος kaj za koga, poravnam, izpolnjujem obljubo. II. med. 1. odlagam, polagam svoje stvari (sebi), porabim kaj za se, εἰς τὸ ἴδιον nalagam zase; ἐμαυτόν postavim sebi šator; ἀποστροφήν preskrbim si, osiguram si; τινὰ εἰς τόπον spravljam koga (od sebe) kam, εὐεργεσίαν izkazujem dobrote, χάριν zavezujem si koga, ugodim komu NT; κλέος osnujem si, pridobivam si; τὴν φιλίαν παρὰ τοὺς θεούς zaupam komu, izročam v varstvo; γνώμην izrekam svoje mnenje; θυμὸν ἔν τινι namerjam, obračam svoje nagnjenje kam; λύπας ἐγγυτέρω pomikam bliže k žalosti (kakor k radosti). 2. a) odlagam (s sebe) orožje, obleko; λείαν εἴς τι spravljam kam; b) shranjujem (si) za večerjo; c) pokopavam (mrtvece). 3. postavljam na stran, zanemarjam, ne brigam se za ποιητάς, τινὰ ἐν ἀμελείᾳ; πόλεμον opuščam, končavam, dovršujem; pass. odstranjen sem συμφορά.

πάνυ adv. (πᾶς) 1. zelo, povsem, popolnoma, docela, vseskozi, vsekako; ὁ πάνυ odličen, slaven, splošno znan, ὁ πάνυ Περικλῆς veliki P.; οὐ πάνυ ne posebno, ne ravno; οὐ πάνυ τι nikakor ne (posebno). 2. v odgovoru: seveda, kajpada, da, zares, gotovo, brez dvoma πάνυ γε, καὶ πάνυ γε.

παρ-αείρω poet. [aor. pass. παρηέρθην] 1. pobesim na stran; pass. ep. padem (po) na strani, (p)obesim se na stran. 2. φρένας obračam, zmešam, zmedem.

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

περσίζω vedem (obnašam) se kakor P., posnemam P., govorim perzijski jezik.

πετάννῡμι, -ύω [Et. lat. pateo (iz p°t-), patulus; nem. Faden (prv. pom.: toliko preje (niti), kolikor se je s stegnjenimi rokami zmeri). – Obl. fut. πετάσω in πετῶ, aor. ἐπέτασα, pf. πεπέτακα, pass. πέπταμαι, poet. πεπέτασμαι, aor. ἐπετάσθην, ep. aor. πέτασ(σ)α]. 1. act. razprostiram, razpenjam, razvijam, odpiram πύλας, θυμόν razširjam, razvedrim, razveselim. 2. pass. razprostiram se, odpiram se; pf. sem odprt ali razprostrt.

πικρό-γαμος 2 (γαμέω) ep. komur zagreni svatba, ženitev, π. γίγνομαι zagreni (omrzi) mi svatba.

πτίσσω [Et. kor. p(t)eis-, zdrobiti, treti; lat. pinso, ere, pistor; slov. phem, phati (h iz s), pšeno, pšenica, pesta. – Obl. aor. ἔπτισα]. ion. olupim, oluščim, stolčem, razdrobim.

ῥῑ́πτω, ῥῑπτέω [Et. iz ϝρῑπ-jω, iz kor. wri-p-, gl. ῥάβδος. – Obl. fut. ῥίψω, aor. ἔρριψα, pf. ἔρριφα, pass. pf. ἔρριμμαι, aor. ἐρρίφθην, fut. ῥιφθήσομαι, adi. verb. ῥιπτός, ep. praes. 3 pl. ῥιπτεῦσι, aor. ῥῖψα, ajol. aor. pt. ῥίψαις; NT aor. ἔριψα, pf. pass. ἔριμμαι in ῥέριμμαι]. 1. a) mečem, lučam, treščim; b) doli prekucnem, strmoglavim, ἐμαυτόν doli se vržem, strmoglavim se, χθονί mečem na zemljo; c) κυσί mečem pred pse. 2. mečem iz česa, izvržem, ἐκ χθονός iztiram, izženem, ἐμαυτὸν ἐκ χθονός grem v prognanstvo, izpostavljam εἰς ἄβατον ὄρος, ἐμαυτὸν ῥιπτέω valjam se. 3. a) mečem proč, odmetavam, odlagam ὅπλα, οἴχεται πάντα ταῦτ' ἐρριμμένα vse to je minilo, je zavrženo; NT zanemarjam; b) ἀράς preklinjam, λόγους govorim; c) παρὰ τοὺς πόδας polagam pred noge.

συγ-γράφω in med. 1. a) spisujem (si), na-, zapisujem, sestavljam νόμους; b) (p)opisujem πόλεμον. 2. a) sestavljam (zakonski načrt), stavim pismen predlog ἐν τῷ δήμῳ; b) zapisujem sklep narodne skupščine; c) sklepam pismeno pogodbo.

τίω [Et. iz kor. qwei, spoštovati, čislati, slov. cena, gršk. τίνω, τιμή, τίσις in ποινή (idevr. qw = gršk. π ali τ). – Obl. impf. iter. τίεσκον, fut. τῑ́σω, aor. ἔτῑσα, pf. pass. τέτῑμαι, ep. pr. inf. τιέμεν, impf. τῖον, τίον, aor. τῖσα, aor. med. cj. 2 sg. τίσεαι, 3 sg. τίσεται]. 1. častim, spoštujem. 2. določim ceno, cenim γυναῖκα τεσσαράβοιον.