Franja

ἀπωτέρω adv. [Et. izvedeno iz ἀπό, lat. aprilis, drugi mesec, aporos zadnji od dveh] dalje, bolj oddaljeno.

Βοηδρόμια, τά atiški praznik Apolonu na čast; obhajal se je meseca, ki se imenuje Βοηδρομιών, ῶνος tretji atiški mesec = september-oktober.

Γαμηλιών, ῶνος, ὁ sedmi atiški mesec (januar – februar).

Γεράστιος, ὁ spartanski mesec (marec-april).

ἑκατομβαιών, ῶνος, ὁ prvi mesec atiškega leta (25./7.-24./8.).

ἐλαφηβολιών, ῶνος, ὁ deveti atiški mesec (od 17. marca do 15. aprila).

ἐμβόλιμος 2 (ἐμ-βάλλω) vstavljen, vrinjen, μήν prestopni mesec.

ἠλιτό-μηνος 2 [Et. ἀλιτεῖν + μήν mesec] ep. nedonošen, prezgodaj rojen.

Θαργηλιών, ῶνος, ὁ enajsti atiški mesec (maj – junij).

ἱερομηνία, ἡ ἱερομήνια, τά (ἱερός, μήν) praznični, sveti mesec, sveti dan meseca, praznik.

λῶος, ὁ makedonski mesec = avgust.

μαιμακτηριών, ῶνος, ὁ peti atiški mesec (november-december).

μείς, μηνός, ὁ mesec = μήν.

μεταγειτνιών, ῶνος, ὁ drugi mesec atiškega leta (avgust-september).

μήν², μηνός, ὁ, ion. μείς [Et. iz μηνσ-, lat. mensis, slov. mesec, sor. nem. Mond, Monat; mesec (= luna) iz kor. me, meriti] 1. mesec, τοῦ μηνός ali κατὰ μῆνα mesečno, na mesec; leto je imelo 12 mesecev = 354 dni; mesec se je delil v tri dele, ki so se imenovali μὴν ἱστάμενος (začetek), μεσῶν (sreda), φθίνων (konec), τετάρτῃ φθίνοντος (μηνός) četrti dan pred koncem meseca. 2. mesec, luna; NT mlaj.

μηνάς, άδος, ἡ poet. μήνη, ἡ [Et. iz mēnsnā; gl. μήν, μηνός] mesec, luna.

Μουνυχιών, ῶνος, ὁ deseti mesec atiškega leta (april-maj).

νεομηνία, ἡ, skrč. νουμηνία (μήν) ion. mladi mesec, mlaj, začetek meseca.

Πάνεμος, ὁ dorsko ime za atiški mesec Βοηδρομιών.

Ποσιδεών, ῶνος, ὁ, ion. Ποσιδηϊών šesti atiški mesec (december-januar).