Franja

βίος, ὁ [Et. idevr. kor. g^wejē živeti; lat. vivo (v iz g^w.), vīta iz vīvita; slov. živ, život, prevoj: goj-iti, vz-gaj-ati; nem. er-quicken, Queck-silber, živo srebró; gršk. še ζῆν iz g^wjē, δίαιτα] 1. življenje, življenska doba, način življenja. 2. a) hrana, živež, imetek; βίον ποιεῖσθαι, ἔχειν ἀπό τινος živeti od česa, ὁ καθ' ἡμέραν βίος navadno, vsakdanje življenje; b) životopis.

δενδίλλω ep. živo (po)gledam koga, ogledujem εἴς τινα (samo pt. praes.).

ἐκτενής 2 (ἐκ-τείνω) neprenehljiv, stanoviten. – adv. -νῶς neprenehoma, goreče, živo NT.

ἐπι-μαρτῡ́ρομαι med. 1. pokličem še koga za pričo (osob. bogove). 2. zaklinjam, rotim, živo prosim koga μὴ ποιεῖν τι.

ἐπι-σκήπτω 1. act. in pass. a) mečem na kaj, naložim, naročam, zapovedujem τινί z inf.; b) prisrčno prosim σὲ τάδε, τινά τι, živo priporočam; zaklinjam, rotim τινί z inf; c) tožim, obdolžujem. 2. med. a) ustavljam se, upiram se, pobijam (izjavo priče); b) tožim koga zaradi česa τινί τινος.

ζῷον, τό 1. kar živi, živo bitje, (živa) stvar, žival. 2. kip, podoba, slika (ljudi, živali, rastlin), okrasek, ζῷα ποιῶ slikam (= ζῷα γράφω); ζῷα γράφομαι τὴν ζεῦξιν τοῦ Βοσπόρου dam si naslikati premostitev Bospora.

θήρ, ός, ὁ [Et. idevr. g'hwēr, slov. zver, lat. ferus iz g'hwero-s] 1. zverina, divjačina, divja žival, pos. ropne zveri, grdoba, pošast. 2. stvar, živo bitje; tudi: divji človek.

νουθετέω (νοῦς, τίθημι) 1. opominjam, govorim komu na srce, živo priporočam komu kaj, prigovarjam, poučujem; ἐπῳδαῖς tolažim, mirim. 2. svarim, karam, kaznujem.

ξυράω, NT ξυρέω med. ξυρέομαι (ξυρόν) 1. strižem, brijem; ἐν χρῷ režem v živo meso. 2. med. dam se ostriči ali obriti NT, ostrižem se.

πρόβασις, εως, ἡ (προ-βαίνω) ep. živo blago, črede.