Franja

ἁβρο-δίαιτος 2 (δίαιτα) razkošno živeč, mehkužen; τὸ ἁβροδίαιτον razkošno življenje, mehkužnost.

ἁβρός 3 1. v dobrem pomenu: bujen, krasen, lep, nežen, ljubek, prisrčen. 2. v slabem pomenu: razkošen, mehkužen; τὸ ἁβρόν mehkužno življenje, bohotnost.

ἁγιστεύω (ἁγίζω) 1. posvečujem. 2. sem svet; βιοτὰν ἁγιστεύει njegovo življenje je čisto.

ἀγωγή, ἡ (ἄγω) 1. odpeljanje, odprava, odprema, prevoz, odhod; τὴν ἀγωγὴν ποιοῦμαι odpeljem se, αἱ ἀγωγαί (po) hodi. 2. a) vodstvo, vzgoja; b) vedenje, življenje NT.

ἀγών, ῶνος, ὁ (ἄγω) 1. a) zborišče, borišče, bojišče; ἀγῶνος ἔξω zunaj bojišča (preko cilja); b) skupščina, zbor (θεῶν), νεῶν ladjin tabor. 2. (tekmovalni) boj, tekma, bojna igra (τιθέναι; καθιστάναι, ἄγειν, ποιεῖν = prirejati); ἀ. γυμνικός gimnastična tekma, javna telovadba a) borba, prepir (ὅπλων, λόγων); b) pravda, tožba; c) napor, trud, stiska, nevarnost; περί ψυχῆς boj na življenje in smrt.

ἄδεια, ἡ, ion. είη (ἀδεής) neboječnost, nebojazljivost, varnost, gotovost, amnestija, nekaznjenost, τῶν σωμάτων ἄδειαν ποιῶ trdno obetam komu življenje; μετ' ἀδείας zagotovivši pomiloščenje; οὐκ ἐν ἀδείᾳ ποιοῦμαι τὸ λέγειν smatram za nevarno govoriti; ἄδειαν δίδωμι τοῦ ποιεῖν dovoljujem komu kaj; ἔχω γῆς ἄδειαν smem mirno v deželi prebivati.

αἰών, ῶνος, ὁ [acc. tudi αἰῶ] (αἰεί) ep. poet. čas, doba življenja, življenje, usoda, večnost; αἰ. διάγειν prebiti življenje; pl. svet, posvetnjaki, duh časa NT.

ἀναστροφή, ἡ 1. obračanje (konj in voz), povratek, vračanje, obrat νεῶν. 2. obnašanje, vedenje, življenje NT.

ἀνδρο-τῠχής 2 (τυγχάνω) poet. ki je dobila moža; βίοτος zakonsko življenje.

ἀν-εξέταστος 2 (ἐξ-ετάζω) nepreiskan, neizprašan, βίοτος življenje brez preiskovanja.

ἀπο-φθῑνῠ́θω ep. poginem, umiram; θυμόν izgubim, dam življenje.

ἀτέων (pt. od ἀτέω) ep. ion. predrzen, zaslepljen; ne ozirajoč se na svoje življenje, do besnosti predrzen.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

ἀφ-ορμή, ἠ 1. izhodišče, zavetje, pribežališče, opirališče, oporišče. 2. a) povod, vzrok, prilika, priložnost NT; b) glavnica, sredstvo, snov (govora) ἀφορμὴ ἔργων nabava sredstev; ἀφορμὴ εἰς τὸν βίον sredstvo za življenje, ἀφορμὴ παισίν živež za otroke.

βιό-δωρος 2 (δωρέομαι) poet. deleč življenje ali živež.

βίος, ὁ [Et. idevr. kor. g^wejē živeti; lat. vivo (v iz g^w.), vīta iz vīvita; slov. živ, život, prevoj: goj-iti, vz-gaj-ati; nem. er-quicken, Queck-silber, živo srebró; gršk. še ζῆν iz g^wjē, δίαιτα] 1. življenje, življenska doba, način življenja. 2. a) hrana, živež, imetek; βίον ποιεῖσθαι, ἔχειν ἀπό τινος živeti od česa, ὁ καθ' ἡμέραν βίος navadno, vsakdanje življenje; b) životopis.

βιοτή, ἡ βίοτος, ὁ (βιόω) ep. poet. 1. življenje, način življenja. 2. živež, imetek, premoženje.

βιόω (βίος) [praes. nav. ζῆν; fut. βιώσομαι, aor. ἐβίων. inf. βιῶναι, pf. act. βεβίωκα; pass. βεβίωταί μοι = vixi; adi. verb. βιωτέον] 1. act. živim βίον. 2. med. a) ion. životarim, živim od česa, preživljam se; b) ep. trans. oživljam, ohranim pri življenju, rešim komu življenje τινά.

βιώσιμος 2 (βιόω) 1. poet. sposoben za življenje, ozdravljiv. 2. ion. vreden življenja, znosen, οὐ βιώσιμόν ἐστί μοι ne morem ali ne maram živeti.

γάμος, ὁ 1. svatovščina, ženitvovanje, pirovanje, γάμον τεύχω, ἀρτύω imam, napravim ženitvovanje; pos. svatovski obed, γάμον ἑστιῶ, ποιῶ, δαίνυμι, ἐπιτελέω dam, napravim svatovski obed, svatujem, pirujem. 2. ženitev, možitev, zakon; γάμον γαμεῖν skleniti zakon, omožiti se; evfem. tudi razuzdano življenje. 3. meton. (zakonska) žena; γάμον λαμβάνω γενναῖον vzamem ženo iz plemenite hiše.