Franja

ἀκμή, ἡ (ἀκίς) 1. ost, ostrina, konec; ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς na ostrini britve v odločilnem trenutku; ποδῶν ἀκμαί prsti nog, noge; ἀμφιδέξιοι ἀκμαί prsti obeh rok, obe roki. 2. najlepši cvet, cvet, vrhunec, vrhunec razvitka, cvetoča doba ἥβης; πρὶν τὸν σῖτον ἐν ἀκμῇ εἶναι preden je žito dozorelo; θέρους najtoplejši čas leta, χειμῶνος najhujša zima; πληρώματος cvet, jedro, ἀκμὴν ἔχω, ἐν ἀκμῇ εἰμί sem v cvetu, na vrhuncu razvitka, dosežem višek. 3. ugoden, primeren čas za (ἔργων, ἕδρας, λόγων, γάμων, μάχης), ἐπ' αὐτὴν τὴν ἀκμὴν ἥκει prišlo je do odločilnega trenutka.

ἀκτή², ἡ zmleto žito, moka, hrana.

ἅλων, ωνος, ὁ, ἅλως, ω, ωος, ἡ gumno, pod, skedenj, žito NT.

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἀμφι-φορεύς, έως, ὁ ep. ἀμφορεύς, έως, ὁ [Et. iz ἀμφί + φέρω, z dvema ročema, lat. amphora] 1. glinast vrč z dvema ročajema, dvoročen vrč, χρύσεος žara. 2. vedro, kad (posoda za tekočine in žito), vagan.

ἀπο-δῑνέω ion. (o)mlatim (žito).

Δη-μήτηρ gen. Δήμητρος, dat. -τρι, acc. -τρα, voc. Δήμητερ 1. Demetra, Cerera, mati Perzefone; njeno svetišče se je imenovalo Δημήτριον, τό. 2. meton. žito, poljski pridelki.

εἰσ-άγω [impf. iter. ἐσάγεσκον, pf. εἰσαγήοχα, ion. aor. med. ἐσαξάμην] 1. act. a) peljem, spravim, puščam noter, δόμον v hišo, Κρήτην na Kreto, ποταμὸν ἐς λίμνην napeljem, ἰατρόν τινι pripeljem, pokličem komu zdravnika; b) uvedem, vpeljem (šege, navade, blago), σῖτον uvažam žito, πόνον povzročam; c) γυναῖκα (tudi med.) oženim se; d) εἰς σπονδάς pripravim, naklonim koga k …; e) τὸν χορόν spravim na oder, δράματα uprizorim, predstavljam, igram, ἐλεεινά mile igre; f) tiram, spravim pred sodišče, (za)tožim, τινά τινος koga zaradi česa, ὡς διαφθείροντα τοὺς νέους da zapeljuje; g) εἰς τοὺς φράτορας vpišem v (javne) listine. 2. med. a) dovedem, pripeljem k sebi, sprejemam, vpeljem (v družbo); b) γυναῖκα oženim se.

ζεί-δωρος 2 (ζειαί, δῶρον) ep. ki daje žito, žitoroden.

θερισμός, ὁ (θερίζω) 1. žetev, čas žetve. 2. žito, žitno polje NT.

καρπός¹, ὁ [Et. iz qr̥pó-s, lat. carpo, ere (iz kŕ̥pō), nem. Herbst (čas trgatve, žetve)] 1. sad, plod; pl. poljski pridelki, žetev, žito, (tudi) vino; mladiči, ποιῶ καρπόν rodim, donašam sad NT. 2. korist, uspeh, plačilo, dohodek.

λικμάω (λικμός velnica) vejem, čistim žito; NT zdrobim, starem, uničim.

μέδιμνος, ὁ, ἡ grška mera za žito, v Atiki (= 48 χοίνικες) = 52,5 l, mernik, vagan; v pregovoru: μεδίμνῳ ἀπομετρέομαι τὸ ἀργύριον merim denar z merniki = imam denarja na mernike.

νέος 3, ion. ep. fem. νέη [Et. iz νέϝος, lat. novus, slov. nov, nem. neu. – comp. νεώτερος, sup. νεώτατος, ep. poet. νέατος, ion. νείατος] 1. mlad(eniški), mladosten, v mladosti; mladoleten, nedorastel, neizkušen, neizveden, nepremišljen; subst. ὁ νέος mladenič, οἱ νέοι (νεώτεροι) mladina, mlado moštvo; τὸ νέον mladost, ἐκ, ἀπὸ νέου, ἐκ νέων iz mladega, od mladih nog (let). 2. a) nov, svež ἄλγος, σῖτος letošnje žito; b) nezaslišan, nepričakovan, nenavaden, grozen, strašen, θάλαμος novo sezidan, ἐδόκει τι νέον ἔσεσθαι zdelo se je, da bo prišlo do burnih nastopov, νεώτερον, τό, νεώτερα (πράγματα) novice, novotarstvo, prevrat, nesreča, zlo, νεωτέρων ἔργων ἐπιθυμητής εἰμι hrepenim po prevratu, νεώτερα βουλεύω περί τινος snujem, namerjam kaj slabega zoper koga; τί νεώτερον γέγονεν; kaj se je neki novega (hudega) zgodilo? νεώτερόν τι ποιῶ res novas molior, νεώτερα ἔπρησσε πρήγματα snoval je nekaj posebnega, napravljal je nemir. 3. adv. νέον, τὸ νέον a) iznova, vnovič (ion. ἐκ νέης); b) pravkar, nedavno, pred kratkim, νεώτατα zadnji čas, nedavno.

ὄλῡραι, αἱ neko žito, enozrnica (iz katere so si pekli siromašni Egipčani kruh: pri Homerju so jo rabili za konjsko klajo).

σάτον, τό sat, merica (za žito) NT.

σῑρός, ὁ σειρός jama, luknja (v kateri so shranjevali žito).

σῑτ-αγωγός 2 (σῖτος, ἄγω) ki vozi žito, žitovozen, πλοῖα ladje za žito ali z žitom.

σῑτ-ηγός 2 (σῖτος, ἄγω) ki vozi žito, πλοῖα ladje za žito.

σῑτοδοτέομαι (δίδωμι) pass. dobivam žito (brano).