Franja

ἐκβολή, ἡ (ἐκ-βάλλω) 1. izgon, izgnanje, iztiranje, izmetavanje, izkladanje (iz ladij). 2. a) izmetane stvari, izmet, izmeček δικέλλης, na suho vržena razbita ladja νεώς; b) poganjanje, brstenje (žita); c) izvir, izliv, ustje (reke); d) prelaz, soteska; e) odstop (od glavne reči) v govoru τοῦ λόγου.

ἐπι-λείπω 1. intr. poidem, zmanjka mi česa λόγος, τῷ σίτῳ ἐπιλιπόντι πιέζομαι tare me pomanjkanje žita, ὁ σῖτος (τὰ ἐπιτήδεια) ἐπέλιπε τὸ στράτευμα živež je pošel vojski, ὕδωρ voda usiha, vode primanjkuje; tudi z acc. osebe: ὕδωρ μιν ἐπέλιπε zmanjkalo mu je vode, τῶν ὄμβρων ἐπιλιπόντων τοὺς ποταμούς ako ne dovažajo rekam vode. 2. trans. a) zapustim ἐλπίδες, ἡμέρα, χρόνος με dan, čas mi pri tem poteče, Σκάμανδρος τὸ ῥέεθρον zapusti strugo, se posuši; pass. zaostajam, τὸ ἐπιλειπόμενον zaostali del; b) opustim οὐδὲν τῶν ἐμῶν.

ζειαί, αἱ [Et. ζειά iz jew-ja] neka vrsta žita, pira, pirjevica.

πεντακοσιο-μέδιμνος 2 državljan prvega davčnega razreda, ki je pridelal najmanj 500 medimnov (mernikov) žita na leto.

πολυσῑτία, ἡ obilica žita, rodovitnost.

σῑτικός 3 ki se tiče žita; νόμος zakon, po katerem je dobival vsak državljan na mesec mero žita za polovično ceno.

σῑτοδεία, ion. -δηίη, ἡ (δέομαι) pomanjkanje žita, draginja, lakota.

σῑτοπομπία, ἡ (πέμπω) dovoz žita ali živeža.

σῑτ-ώνης, ου, ὁ (ὠνέομαι) nakupovalec žita (urad v Atenah, ki je nabavljal žito ob času vojske).

σπανοσῑτία, ἡ (σπάνις, σῖτος) pomanjkanje žita ali krme.