Franja

ἄραβος, ὁ (ἀράσσω) ep. šum, hrušč, ropot, rožljanje; ὀδόντων šklepetanje z zobmi.

βόμβος, ὁ (onomatop.) zamolklo donenje, bobnenje, šum, vršenje.

βρόμος, ὁ (βρέμω) ep. prasketanje, hrušč, šum.

δοῦπος, ὁ hrum, hrušč, šum, donenje, bobnenje, ropot, topot, rožljanje; χερόπλακτοι δοῦποι (odmevajoči udarci) πεσοῦνται ἐν στέρνοισι z rokami se bo bila na prsi.

ἠχή, ἡ, dor. ἀχά, NT ἦχος, ὁ, ους, τό [Et. kor. wāgh] 1. šum, hrup, zvok, žvenk, glas, krik. 2. govorica, glas.

θρόος, ὁ, skrč. θροῦς 1. hrup, šum, klic, krik, vpitje. 2. mrmranje, govor(ica), glas.

κέλαδος, ὁ [Et. iz qelā-d-, lat. classis iz qlad-ti-, kor. qalā, gl. καλέω] ep. poet. krik, vrišč; hrup, šum, hrušč, glas Εὐίου, zvok λύρας; pok(anje) z bičem, ὀξὺν δι' ὤτων κέλαδον ἐνσείσας storil je, da je zašumel pok skozi ušesa.

κλύδων, ωνος, ὁ (κλύζω) val, valovje, šum(enje), pritisk valov, butanje ali kipenje valov; ἄπορος κακῶν κλυδών naval, napad (sovražnikov, nesreče), ἔφιππος gneča, vrvenje konj.

κολο-συρτός, ὁ ep. hrup, šum, vpitje, vrvenje.

κρότος, ὁ [Et. idevr. kret-] 1. ploskanje, odobravanje. 2. hrup, šum, ropot, ἐνόπλιος rožljanje z orožjem.

κτύπος, ὁ krik, vrišč, ropot, šum; grom, grmenje; peketanje, topot ἵππων, drdranje ἁρμάτων.

ὅμαδος, ὁ (ὁμός) hrup, hrušč, šum, vrvenje, bučanje (viharja), množica, gneča, svet (ljudje).

ὀρυμαγδός, ὁ ep. hrup, hrušč, šum, vrišč, ropot, tresk.

ὄτοβος, ὁ poet. hrup, hrušč, šum, grom, glas.

πάταγος, ὁ (πατάσσω) ep. ion. poet. ropot, hrup, šum, ploskanje, pokanje, hreščanje, topot, treskanje, škripanje ὀδόντων, βοὴ καὶ πάταγος krik in vik.

ῥόθος, ὁ [Et. iz kor. sredh, strslov. strada, vlaga, moča; nem. strudeln (stvn. stredan)] šum, šumenje; krik, vrišč; naval, sila, ἐξ ἑνὸς ῥόθου z enim naskokom.

φθέγμα, ατος, τό glas, zvok, šum, klic, beseda, govor.

φωνή, ἡ (sor. φημί) 1. glas, zvok, šum; pl. vpitje, krik. 2. a) govor, jezik, narečje, φωνῇ po govorici; b) izrek, izraz, beseda, φωνὴν ἵημι govorim, πάσας φωνὰς ἀφίημι razvijem vso govorniško zmožnost, napnem vse govorniške sile, μόνον οὐχὶ φωνὴν ἀφιείς toliko da ne kriči, vpije skoraj na ves glas.

ψοφέω (ψόφος) povzročim šum, razgrajam, ropočem, hrumim, bučim, zvenim, donim, škripljem.

ψόφος, ὁ 1. zvok, glas, šum, ropot, šumenje, hrušč, hrup, hreščanje. 2. prazno govorjenje, vpitje (Sof. Aj. 1117).