Franja

γαλέη, ἡ skrč. γαλῆ [Et. iz γαλεjᾱ, lat. galea, usnjat šlem] podlasica, mačka.

καταῖτυξ, υγος, ἡ ep. čelada, šlem (iz usnja).

κορυθ-αίολος (αἰόλλω) šlem stresajoč (potresajoč).

κόρυς, υθος, ἡ (gl. κορυφή) [acc. κόρυθα, κόρυν, dat. pl. κορύθεσσι] čelada, šlem.

κορύ-σσω [Et. iz κορυθ-jω, gl. κορυφή. – Obl. ep. aor. κόρυσσα, pt. pf. pass. κεκορυθμένος]. 1. act. denem komu šlem na glavo, sploh: oborožim, opremim; dvigam, storim, da kaj narašča κῦμα, vnemam πόλεμον. 2. med. in pass. a) oborožujem se χαλκῷ, pripravljam se na boj; κεκορυθμένος χαλκῷ oborožen, δοῦρε κεκορυθμένα χαλκῷ z medjo okovani sulici; b) dvigam se, naraščam κῦμα.

κράνος, εος, ους, τό (gl. κρανίον) šlem, čelada.

κυνέη, ἡ, skrč. κυνῆ (sc. δορά) 1. αἰγείη kmetska kapa iz kozje kože, popotni klobuk z velikimi krajevci. 2. Ἄϊδος Hadova čelada, ki je storila človeka nevidnega. 3. šlem, čelada (iz kože ali iz kovine).

ὀχεύς, έως, ὁ (ἔχω) ep. 1. držaj, šlemov jermen (s katerim je bil šlem pritrjen na glavo). 2. zapona (na pasu). 3. zapah (na vratih), zatik.

περι-κεφαλαία, ἡ (κεφαλή) pokrivalo za glavo, šlem, čelada, zaščita NT.

πήληξ, ηκος, ἡ ep. čelada, šlem.

στεφάνη, ἡ ep. 1. rob šlema, šlem, τῶν λόφων rob skale, obronek. 2. šapelj, venec, načelek, diadem.

τρυ-φάλεια, ἡ ep. čelada, šlem.