Franja

ἐθίζω (ἔθω) [Et.iz σϝέθω; refleks. deblo swe (gl. ἕ) in kor. dhe (gl. τίθημι): po svojem delati, živeti; navado imeti; lat. suesco, sodalis; nem. Sitte (got. sidus); pf. εἴωθα iz σε-σϝωθα; gršk. še ἦθος, ἠθεῖος. – Obl. fut. ἐθιῶ, aor. εἴθισα, pf. εἴθικα, pass. aor. εἰθίσθην, pf. εἴθισμαι, adi. verb. ἐθιστέον]. 1. act. navajam, privajam, priučujem τινά. 2. pass. navajam se, priučujem se, σύν τινι čemu; εἴθισμαι navajen sem; τὸ εἰθισμένον navada, šega NT.

ἐθισμός, ὁ navada, šega, običaj.

ἔθος, ους, τό navada, običaj, šega, ἐν ἔθει ἐστί τινι običajno je pri kom.

ᾗ (dat. od ὅς, ἥ, ὅ) t. j. ὁδῷ (qua) 1. kjer, koder, kamor, z gen. ᾗ τοῦ ὄρους. 2. kakor, ᾗ νομίζεται kakor šega veleva; pri sup. okrepljuje = ὡς, ᾗ τάχιστα čim najhitreje, kar najhitreje. 3. zavoljo česa, iz katerega vzroka.

ἦθος, ους, τό [Et. poleg ἔθος, gl. ἔθω] 1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, življenski nazori.

θέμις, ιστος, ἡ [Et. kor. dhē, gl. τίθημι, lat. fētiālis. – Obl. acc. θέμιστα, θέμιν; pl. ep. θέμιστες, θέμιστας]. 1. kar je postavljeno ali določeno; a) božje pravo, postava, pravica, zakon; red, običaj, šega; θέμις ἐστί prav(ično) je, navada je, šega je, sme se, ἣ θέμις (ἐστί) kakor je prav, οὐ γὰρ θέμις αὐτῷ ni njegova navada, οὐ θέμις γίγνεται ni dovoljeno, ne sme se; tudi indecl. φασὶ θέμις εἶναι; b) sodišče ἵνα σφ' ἀγορή τε θέμις τε ἤην, Διός zakoni Zevsa, ki jih javlja po prorokovanju. 2. pl. a) odredbe, zakoni, postave οἵ τε θέμιστας εἰρύαται; b) sodba, razsodba, κρίνω σκολιὰς θέμιστας sodim krivično ali pristranski; c) pristojbine τελέω.

θρησκεία, ἡ, ion. θρησκηίη 1. verska šega ali zapoved. 2. bogočastje, božja služba, vera; ἀγγέλων češčenje angelov NT.

νόμαιον, τό in pl. ion. običaj, šega, navada.

νομίζω [fut. νομιῶ itd.] (νόμος) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim φωνήν, ἀσπίδα, imam navado, navajen sem τιμᾶν; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. νομίζεται navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; νομιζόμενόν ἐστι šega je, navada je; νομιζόμενος običajen, navaden, τὰ νομιζόμενα običaj, navada, odredba, običajna plača; τὰ νομισθέντα ἀεί nikoli ne zanemarjen običaj, θεοῖς bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor χρῆσθαι z dat: νομίζουσιν Αἰγύπτιοι οὐδ' ἥρωσι οὐδέν nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično φωνῇ νομίζουσιν Σκυθικῇ rabijo, govore odnekdaj skitski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj τινά τι; b) mislim, menim; pf. prepričan sem, uverjen sem z acc. c. inf.; c) θεούς verujem v bogove, priznavam bogove; d) νόμιζε s pt. = εὖ ἴσθι; Ksen. An. VI. 6, 24 νόμιζε ἄνδρα ἀγαθὸν ἀποκτείνων(pa tudi ἀποκτείνειν); pass. smatram se za lastnino τινός, posvečen sem komu; πρός τινος sem (veljam) pred kom.

νόμισμα, ατος, τό (νομίζω) 1. običaj, naredba, naprava, šega. 2. denar, kovani novci NT.

νόμος, ὁ (νέμω) 1. a) običaj, šega, navada, νόμος ἐστίν = ἐν νόμῳ ἐστίν navada je, τινί nekdo je navajen, κατὰ νόμον po šegi; b) red, pravica, χειρῶν νόμος pravica pesti (močnejšega), boj, spopad, tepež, ἐς χειρῶν νόμον ἀφικνέομαι spopadem se, spustim se v boj. 2. načelo, pravilo, predpis, odredba, zakon, postava, παρὰ τοὺς νόμους proti zakonom, κατὰ τοὺς νόμους po zakonih, νόμον τίθημι dajem postavo, νόμον λύω odpravljam zakon. – NT Mojzesova postava, nravni zakon, obredni zakon, stari zakon, οἱ ἐκ νόμου Judje. 3. način petja, napev, melodija, petje, pesem.

ὀαριστύς, ύος, ἡ ep. ὄαρος, ὁ ep. (ὀαρίζω) 1. zaupno občevanje, kramljanje, razveseljevanje, ljubkovanje. 2. občevanje, šega, način, πολέμου boj za življenje in smrt, προμάχων zbor.

ῥυσμός, ὁ ion. = ῥυθμός šega, čud, značaj.

συνήθεια, ἡ 1. (zaupno) občevanje, druženje, prijateljstvo, zaupnost. 2. navada, šega, običaj, vajenost, veščina.

τεθμός, ὁ (dor. = θεσμός) šega, postava, zakon.