Franja

ἄ-ξενος 2, ion. in poet. ἄ-ξεινος negostoljuben, pust, brezljuden – Ἄξεινος πόντος, pozneje Εὔξεινος π. Črno morje.

Ἅρπασος, ὁ reka v deželi Taohov, ki se izteka v Črno morje.

εὔ-ξε(ι)νος 2 gostoljuben; πόντος Črno morje, prej imenovano ἄξενος(negostoljubno), ko pa so Milečani ustanovili na njegovi obali mnogo naselbin, je dobilo ime εὔξεινος.

κατα-μιαίνομαι pass. ion. oblečem črno (žalno) obleko.

μελάγ-γαιος 2 ion. μελάγ-γειος 2 s črno, rodovitno prstjo, črnoprsten.

μελάμ-πεπλος 2 poet. v črni obleki, črno oblečen.

μελάν-δετος 2 (δέω) ep. črno obložen, s črnoprogastim držajem κωπήεντα φάσγανα.

μελαν-είμων 2 (εἷμα) črno oblečen.

ὀ-δάξ adv. (ὀ proth., δάκνω) ep. grizoč, z zobmi, ὀδάξ ἐν χείλεσι φύντες grizli so si (čvrsto) ustnice = požrli so jezo; ὀδάξ ἕλον οὖδας so ugriznili tla, so šli pod črno zemljo, so poginili.

Πόντος, ὁ 1. Črno morje = ὁ Εὔξεινος πόντος. 2. dežela v Mali Aziji na južni obali Črnega morja. – adi. Ποντικός 3.

Πράμνειος οἶνος ep. pramnejsko vino (neko močno in rezko črno vino).

ῥαδινάκη, ἡ ion. (črno) kameno olje.