Franja

δι-ορίζω, ion. δι-ουρίζω 1. act. in pass. a) postavim mejnike, napravim mejo, omejim; oddelim, ločim; razločujem τί τινος, razločim, določim, opredelim, definiram; b) spravim čez mejo στράτευμα. 2. med. a) odločno trdim, βούλει οὖν ταῦτα διορισώμεθα ali naj skupno med seboj določimo?; b) = act. določim τὰ τοιαῦτα.

δυσανασχετέω težko prenašam kaj τί, zelo trpim vsled ὑπό, nejevoljen sem čez kaj, jezim se nad ἐπί τινι.

δυσπορία, ἡ (δύσ-πορος) težavna pot, težek prehod, τοῦ ποταμοῦ čez reko; pl. nepristopni kraji.

ἑκάς [Et. iz ςϝε (gl. ἕ) + κας, zase, posebej] adv. comp. ἑκαστέρω, sup. ἑκαστάτω 1. krajevno: daleč, daleč proč oddaljen z gen. in ἀπό τινος. 2. časovno: čez dolgo časa, οὐχ ἑκὰς χρόνου παρέσται v kratkem.

ἐκ-πλέω, ion. -πλώω [fut. πλεύσομαι, in -σοῦμαι] odjadram, odpeljem se, odrinem ἔκ τινος εἴς τι, ἔξω τι čez kaj, izplavam (o ribi); τὰς ναῦς uidem sovražnim ladjam; τοῦ νοῦ, τῶν φρενῶν znorim, zblaznim.

ἐπι-χρωματίζω namažem (barve) čez kaj, prevlečem z barvo.

ἐπ-ολισθάνω [aor. ἐπωλίσθησα] smuknem, zdrknem, zdrsnem čez kaj.

ζεύγνῡμι, ζευγνύω [Et. kor. jeug, zvezati; lat. iungo, ere. – Obl. fut. ζεύξω, -ομαι, aor. ἔζευξα, -άμην, aor. pass. ἐζεύχθην, ἐζύγην, ep. inf. praes. ζευγνύμεν(αι), impf. ζεύγνυον]. 1. act. a) vprežem, naprežem, zaprežem ἵππους ὑπό τινι, ὑπό τινα (τι); pren. podjarmim, privežem, vklenem ἐv δεσμῷ, zvežem τινά τινι (πρός τινα), ἀνάγκῃ ζυγείς prisiljen; oženim, omožim γάμοις; pass. ἐζενυγμένη omožena; b) spojim, sklopim, zvežem, σανίδες ἐζευγμέναι zapahnjene durnice; ναῦς popravim, zasmolim; γέφυραν postavim, napravim most; Ἑλλήσποντον, ποταμόν gradim, delam most čez H; premostim. 2. med. vprežem zase (svoje konje).

ἱκ-νέομαι [fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.

καθ-άπτω, ion. κατ-άπτω (gl. ἅπτω) I. act. in pass. 1. trans. privezujem, pripenjam, ἀμφί τινι ogrnem, vržem čez (rame); pass. βρόχῳ καθημμένη za zanko privezana, obešena. 2. intr. zgrabim za kaj, obesim se na kaj χειρός NT. II. med. 1. privezujem si kaj. 2. a) dotikam se, nagovarjam koga, τινὰ μαλακοῖς ἐπέεσσι v prijaznih besedah, prijazno; b) zadiram se nad kom, napadam, grajam, zmerjam koga, očitam komu kaj τινὰ ἀντιβίοις, χαλεποῖς ἐπέεσσι, τινός; c) bavim se, želim si, stremim za čim τινός; d) ion. sklicujem se na koga, kličem koga za pričo θεῶν.

κατα-βοάω [fut. ion. καταβώσομαι] glasno kričim na koga, psujem, zadiram se nad kom, pritožujem se, περί τινος čez kaj; dolžim koga; očitam komu kaj glasno τινά τινος.

πελαγίζω (πέλαγος) stopam čez bregove, razlivam se, poplavljam, πελαγίζει τὰ πεδία stoji pod vodo.

πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.

προ-εξάγω 1. act. poprej peljem iz česa, spravim čez mejo. 2. pass. poprej odrinem, odjadram ναυσί.

ὑπερβολή, ἡ (ὑπερ-βάλλω) 1. a) prehod, prehajanje; b) prehodišče, prelaz, klanec, vrh. 2. kar je čez mero, pretiravanje, obilnost, izobilje, velika množica, pretežnost, premoč; prekašanje; prednost, višek, vrhunec μανίας, καθ' ὑπερβολήν črezmerno, preveč, preobilno NT. 3. obotavljanje, odlog, zavlačevanje, odlaganje.