Franja

θής, θητός, ὁ [Et. iz θϝᾱ-τ-, gl. θέω] (z ἀνήρ ali brez ἀνήρ) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov.

μήν², μηνός, ὁ, ion. μείς [Et. iz μηνσ-, lat. mensis, slov. mesec, sor. nem. Mond, Monat; mesec (= luna) iz kor. me, meriti] 1. mesec, τοῦ μηνός ali κατὰ μῆνα mesečno, na mesec; leto je imelo 12 mesecev = 354 dni; mesec se je delil v tri dele, ki so se imenovali μὴν ἱστάμενος (začetek), μεσῶν (sreda), φθίνων (konec), τετάρτῃ φθίνοντος (μηνός) četrti dan pred koncem meseca. 2. mesec, luna; NT mlaj.

Πυανοψιών, ῶνος, ὁ četrti atiški mesec (oktober – november).

σατυρικός 3 1. satiru podoben, razposajen, satiričen, satirdrami lasten. 2. μέρος satirska drama kot četrti del tetralogije.

τεταρταῖος 3 (τέταρτος) četrtega dne, četrti dan.

τεταρτη-μόριον, τό četrti del, četrtina.

τέταρτος 3, ep. τέτρατος četrti; subst. ἡ τετάρτη: a) četrti dan; b) četrtina, četrt (mera). – adv. τὸ τέταρτον četrtikrat.

τετράς, άδος (τέσσαρες) četverka, štirica, četrti dan (meseca).