Franja

ἀγαστός 3 (ἄγαμαι) čuden, čudovit, diven.

αἰνικτός 3 (αἰνίσσομαι) poet. zagoneten, čuden.

ἀλλό-κοτος 2 1. drugačen, različen τινός. 2. nenavaden, čuden, nenaraven πρᾶγμα; nadležen, zoprn, sovražen πατήρ.

ἄ-τοπος 2 (τόπος) 1. ne na svojem mestu, neobičen, nenavaden, čuden. 2. neumesten, neslan, neumen. 3. NT hudoben, brezbožen.

ἄ-φραστος 2 ion. poet. 1. (φράζω) neizrečen, nedopoveden. 2. (φράζομαι) a) neopažen, neviden, skrit πέδη; b) neumeven, čuden, nerazumljiv, tajen φάνις; nenapovedan, nepričakovan. – adv. -άστως nepričakovano, nenadoma.

δαιμόνιος 2 in 3 (δαίμων) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; τὰ δαιμόνια božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni; b) nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru ὦ δαιμόνιε predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. – adv. -ίως, sup. δαιμονιώτατα pod vidnim delovanjem božanstva.

ἔκπαγλος 2, adv. ἐκπάγλως (gl. ἐκπλαγῆναι, ἐκπλήσσω) grozen, strašen, strahovit, čudovit, črez mero čuden.

ἐξ-όμῑλος 2 poet. brez občevanja, tuj, čuden, nenavaden.

θαυμάσιος 3, ion. θωμάσιος (θαυμάζω) 1. čuden, čudovit, nenavaden, izreden ὦ θαυμάσιε ἄνθρωπε (ironično) o ti čudni človek, čudak. 2. občudovanja vreden, čudovit – θαυμάσιον ὅσον (mirum quantum) (za) čudo veliko.

θαυμαστός 3, poet. θαυματός, ion. θωυμαστός (θαυμάζω) 1. občudovan, čudovit, čuden, nenavaden, θαυμαστὸν ποιῶ čudno ravnam, θαυμαστὸς γίγνομαι vzbujam pozornost. 2. občudovanja vreden, spoštovan.

θηητός 3 = θεατός ep. čuden, čudovit.

ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.

καινός 3 [Et. iz κανjός, qn̥njo-s, kor., qen-, lat. recens (re-cen-t), slov. za-čn-em, -čę́ti (iz qn̥n-), kon-ec (iz qon-)] 1. nov, na novo opran, še nerabljen πέπλωμα, οὐδὲν καινότερον εἰσέφερε τῶν ἄλλων on ni ravnotako nič novejšega vpeljaval kakor drugi; ἐκ καινῆς iznova, καινὰ πράγματα novotarije, prevrat, revolucija (lat. res novae). 2. izreden, čuden, nenavaden, nepričakovan, τὸ καινὸν τοῦ πολέμου kar je v tej vojni nepričakovano.

παρά-δοξος 2 (δόξα) nepričakovan, čuden, čudovit, neverjeten, poseben; τὸ παράδοξον izjema, redkost, redek dogodek.

παρά-σημος 2 (σῆμα) 1. napačno zaznamovan, νόμισμα slab denar. 2. čuden, slab ῥήτωρ, neslaven, nespodoben, ničvreden δόξα. 3. zaznamenovan NT, slaven, znan, τὸ παράσημον znamenje.

τερατολόγος 2 o komer se čudne reči pripovedujejo, čuden.

τερατώδης 2 (εἶδος) čuden, čudovit, nenavaden, važen, pomenljiv.

ὑπερ-φυής 2 (φύομαι) 1. prevelik, izreden, nenavaden, poseben, velikanski. 2. nenaraven, grozen, strašen, čuden. 3. adv. ὑπερφυῶς zelo, črez mero, izredno.

φάσμα, ατος, τό (φαίνω) 1. prikazen, čuden pojav, čuden dogodek, podoba, slika. 2. prikazen v sanjah, duh, pošast, strašilo.