Franja

ἀγαπάω prijazno sprejemam (pozdravljam) 1. spoštujem, cenim, ljubim. 2. zadovoljujem se, zadovoljen sem s čim (τί, τινί), hvalim kaj. 3. pass. dopadam, ugajam.

αἰνέω ep. poet. ion. [fut. αἰνέσω, -ομαι; ep. αἰνήσω, aor. ᾔνεσα, ᾔνησα in αἴνεσα, pf. ᾔνεκα, -μαι, aor. pass. ᾐνέθην] 1. hvalim, slavim, poveličujem τινά, τί; odobravam, pritrjujem, sem zadovoljen s čim τί. 2. pravim, obljubljam, svetujem τινί τι.

ἀλλάσσω, -ττω (ἄλλος) [fut. ἀλλάξω, -ομαι; aor. ἤλλαξα, -άμην; pf. ἤλλαχα, ἤλλαγμαι; aor. pass. ἠλλάχθην, ἠλλάγην, fut. pass. ἀλλαχθήσομαι, ἀλλαγήσομαι, verb. adi. ἀλλακτός, -έος] 1. act. predrugačim, izpremenim (εἶδος), zamenjam s čim (τινί); zapustim (φῶς, χώραν). 2. med. zamenjam za se (τὶ ἀντί τινος); zamenjam kaj za kaj (τί τινι, τὴν ἐλπίδα οὐδενός); kupim kaj s čim, izpremenim kaj pri sebi.

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφιδοξέω dvomim nad čim, omahujem.

ἀμφι-έννῡμι, ion. -εννύω [fut. ἀμφιέσω, ἀμφιῶ, aor. ἠμφίεσα, ep. ἀμφίεσα, v tm. ἀμφὶ…ἕσσα, med. fut. ἀμφιέσομαι, aor. ἠμφιεσάμην, ep. ἀμφιεσάμην, 3 sg. ἀμφι-εέσσατο v tm., pf. pass. ἠμφίεσμαι] oblačim, oblečem, τί kaj, τινά τι komu kaj; med. oblečem se s čim, kaj τί.

ἀμφι-έπω, ἀμφ-έπω ep. poet. [impf. ἀμφίεπον, ἄμφεπον] 1. act. imam opraviti s čim, bavim se s čim; κρέα pripravljam, priskrbujem, Ἰταλίαν ščitim, μαντεῖον varujem, pazim na kaj, πῦρ plamen šviga, objema kaj, plapola okrog česa; obkrožujem, στίχας razpostavljam. 2. med. (v tm.) τινά gnetem se okrog koga, napadam.

ἀμφι-πένομαι dep. ep. bavim se s čim, imam opravka s kom, priskrbujem (δῶρα), strežem, skrbim za τινά, τί, πατέρα; v slabem pomenu: spravim se na, lotim se (Il. 23. 184).

ἀνα-πίμπλημι [fut. -πλήσω] 1. iz-, dopolnim, dokončam, doživim, (pre)trpim μοῖραν, κακά, πότμον. 2. τί τινος napolnim s čim; τινά τινος okužim, zapletem v αἰτιῶν; oskrunim, omadežujem κακίας.

ἀν-αρτάω 1. act. obešam; pass. sem od koga odvisen. 2. med. navežem koga na se, pridobim ga, podvržem si koga. 3. ion. ἀναρτέομαι bavim, pečam se s čim, snujem, pripravljam se na; ἀνάρτημαι prevzel sem nalogo, sklenil sem kaj storiti, z inf.

ἀν-έλπιστος 2 (ἐλπίζω) 1. nenaden, nepričakovan. 2. ne upajoč, brez upanja, obupen; βίοτος brezupen; τινός obupavajoč nad čim; ἀνέλπιστόν τινα καταστῆσαι vzeti komu vse upanje; πρὸς τὸ ἀνέλπιστον τραπέσθαι obupati; τὸ ἀνέλπιστον nepričakovana prikazen, obup. – adv. ἀνελπίστως ἔχω obupavam.

ἀνθ-άπτομαι, ion. ἀντ-άπτομαι d. m. τινός lotevam se (tudi jaz) česa, primem, zgrabim tudi jaz kaj, bavim, pečam se s čim, posvetim se čemu πολέμου; dosežem τερμόνων; o boleznih: zgrabim, napadem; τινός grajam radi česa.

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

ἀντ-επιδείκνῡμι 1. act. obratno tudi jaz kaj pokažem. 2. med. pokažem se tudi jaz s čim nasproti čemu τί τινι.

ἀντι-τῑμάω 1. act. tudi jaz častim, iznova (po)častim τινά, (zopet) odlikujem, τινί s čim. 2. med. predlagam zase drugo (manjšo) kazen.

ἀντ-ωφελέω 1. act. iznova pomagam, koristim, povračam prejete dobrote τινά. 2. pass. okoristim se s čim, zopet imam korist, vračajo se mi prejete dobrote ὠφελοῦντα.

ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἀξιόω (ἄξιος) I. act. 1. smatram za vrednega, τινά τινος koga česa; počastim koga s čim τινί. 2. a) smatram kaj za primerno, prav, za dolžnost, zahtevam, želim, hočem, prosim, prisvajam si τί; b) ne pomišljam se, ne sramujem se, drznem se z inf. 3. mislim, verujem, sodim, menim z inf., ἵνα, ὅπως. II. pass. smatrajo me za vrednega τινός, spoštujejo, častijo me. III. med. smatram se za vrednega, οὐκ ἀξιόομαι menim, da kaj ni primerno moji časti (dostojanstvu).

ἀπ-αρκέω [fut. ἀπ-αρκέσω] poet. 1. (popolnoma) zadostujem. 2. zadovoljim se s čim.

ἀπ-εικάζω [fut. ἀπεικάσομαι, adi. verb. ἀπ-εικαστέον] upodabljam, posnemam, naslikam, opisujem σῶμα; mislim, predstavljam si; primerjam, vzporejam kaj s čim τινί τι.