-
ἀκαχμένος 3 [Et. iz ἀκακσμένος gl. ἀ-κίς] poostren, nabrušen, oster.
-
ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.
-
ἀκρ-ᾱής 2 (ἄκρος, ἄημι) ep. oster, hud, hladen; (veter) ki ostro brije.
-
ἀμφ-ήκης 2 (dor. ἀμφ-ᾱ́κης) ep. poet. (ἀκίς) na obeh straneh oster, dvorezen.
-
δρῑμύς [Et. najbrž lat. tristis iz drīstis] 1. presunljiv, režoč, bodeč, skeleč, oster, rezek, trpek, bridek βέλος. 2. silen, strasten, hud, strog μάχη, χόλος, μένος. 3. bistroumen, prebrisan.
-
εὐ-ήκης 2 (ἀκή) ep. dobro nabrušen, dobro poostren, zelo oster.
-
ἐχε-πευκής 2 [Et. ἐχε (gl. ἔχω) + πεῦκος, gršk. πεύκη smreka, kor. peuk', bosti, nem. Fichte (stvn. fiuhta)] ep. oster, šiljast, grenek.
-
ἤκεστος 3 [Et. iz kor. ak', oster; gl. ἀκαχμένος] ep. zrel, dorastel, mlad βοῦς.
-
θηκτός 3 adi. verb. od θήγω poet. nabrušen, oster.
-
καμπτήρ, ῆρος, ὁ obrat, okret, ovinek, zavoj, ἑκατέρωθεν καμπτῆρα ἐποιήσαντο stvorili so na obeh krilih oster kot (v katerem so se zavili).
-
ὀκριόεις 3 (ὄκρις) šilast, oster, robat.
-
ὀξυ-βελής 2 (βέλος) ep. zelo šilast, oster.
-
ὀξυόεις 3 (ὀξύς) ep. zelo oster, šilast.
-
ὀξύς 3 (gl. ἀκαχμένος) 1. oster, šilast, koničast ξίφος, δόρυ, λίθος bodeč; strm κορυφή. 2. o bolečini: boleč, skeleč, bridek ἄχος, ὀδύναι, μελεδῶναι. 3. o glasu: jasen, glasen, zveneč φθόγγος, κωκύματα, ἀυτή. 4. o svetlobi: svetel, bliščeč αὐγή. 5. o okusu: kisel, grenek, rezek, trpek οἶνος. 6. θυμός: nagel, jezen, uren, hiter, silen, strasten, živahen, predrzen, bistroumen ἐπινοῆσαι. – adv. ὀξύ, ὀξέα, ὀξέως ostro, bistro, natančno δέρκομαι, ὁράω, glasno βοάω, hitro, strastno, iznenada, bistroumno.
-
περιβολή, ἡ (περι-βάλλω) 1. objem, objetje, εἰκὸς χειρῶν περιβολὰς λαβεῖν naravno je (spodobi se), da se objamejo. 2. obdajanje, obseg οἰκίης, obkoljenje, περιβολὴν ποιοῦμαι naredim krog (kot, ovinek), τοῦ χωρίου ὀξεῖαν καὶ γωνιώδη τὴν περιβολὴν ἔχοντος ker je tvorila pokrajina (obrežje) oster kot. 3. prizadevanje za, hrepenenje po ἀρχῆς. 4. a) ogrinjalo, obleka, plašč; b) zavitek, ovitek (nit, ki je okrog pisma ovita in s pečatom pritrjena).
-
περι-πευκής 2 ep. zelo oster, zelo grenek.
-
πευκ-εδανός 3 oster, hud, poguben πόλεμος.
-
πικρός 3 in 2 [Et. idevr. pik'rós, slov. pester = pisan (str iz sr); gršk. ποικίλος] 1. režoč, bodeč, šiljast, oster, presunljiv, rezek ὀδμή. 2. grenek, trpek, gorjup, bolesten, skeleč; o glasu: zveneč, doneč. 3. neprijeten, mrzek, mučen, zoprn, hud, silen, strog, krut, sovražen, πικρῶς ἔχω τινί jezen sem na koga.
-
προ-ήκης 2 (ἁκή) ep. spredaj oster, z ostrim robom.
-
στόμωσις, εως, ἡ (στομόω) poet. ostrenje, brušenje; oster jezik, jezičnost, (lokava) zgovornost, πολλὴν στόμωσιν ἔχω imam nabrušen (zbadljiv) jezik.