-
ἀ- predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.
-
Α, α (ἄλφα) prva črka grškega alfabeta; pren.: začetek NT, kot številka: α' = 1; ˌα = 1000.
-
ἆ, ἀᾶ (vzklik za izraz začudenja, roganja, nevolje, bolečine itd.) ah! oh! joj! gorje!
-
ἀ-ᾱ́ᾰτος 2 ep. (ἀάω) 1. nepoškodovan, neranljiv, neoskrunljiv Στυγὸς ὕδωρ. 2. negoljufiv, neškodljiv ἄεθλος. 3. silen.
-
ἀ-ᾱγής 2 ep. (ἄγνυμι) nezlomen; trden, močen.
-
ἄ-απτος 2 ep. (ἅπτομαι) nedotičen, nepristopen.
-
ἀ-άσχετος 2 ep. = ἄσχετος.
-
ἀ-βάκχευτος 2 (βακχεύω) poet. ne posvečen v Bakhove misterije.
-
ἀ-βαρής 2 (βάρος) netežak, nenadležen NT.
-
ἀ-βασάνιστος 2 (βασανίζω) nepreizkušen, brez pretresa, brez (natančne) preizkušnje.
-
ἀ-βασίλευτος 2 (βασιλεύς) brez vladarja, neodvisen, samostalen.
-
ἄ-βατος 2 (βαίνω) 1. brezpoten, nehoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) ψυχή čist, nedolžen – τὰ ἄβατα posvečen kraj, svetišče.
-
ἀ-βέβαιος 2 netrden, nestalen, nestanoviten, negotov, nezanesljiv; ἐν τῷ ἀβεβαίῳ (ἐξ ἀβεβαίου) na nevarnih tleh.
-
ἀ-βέλτερος 3 bedast, neumen; sup. ἀβελτερώτατος največji bedak (neumnež).
-
ἄ-βιος 2 ἀ-βίωτος 2 (βιόω) kar ni vredno življenja (βίος), neznosen, neprebiten; ἀβίωτόν ἐστιν ne more se živeti.
-
ἀ-βλαβής 2 (βλάβη) 1. nepoškodovan, nepokvarjen, nedolžen (βίος). 2. neškodljiv, brez nevarnosti, ki ne prinaša škode σπονδαί – adv. ἀβλαβῶς neomajljivo, sveto, brez nevarnosti.
-
ἀ-βλής, ῆτος (βάλλω) ep. ne izstreljen, nerabljen, nov (ἰός).
-
ἄ-βλητος 2 ep. (βάλλω) nezadet, neranjen.
-
ἀ-βληχρός [ἀ proth. + βληχρός] 3 ep. slab(oten); nežen, miren, lahek (θά-νατος); počasen, skriven (νόσος).
-
ἀ-βοήθητος 2 (βοηθέω) ki se ne da rešiti, brez pomoči, neozdravljiv.