Franja

προσ-αρτάω 1. act. privezujem. 2. pass. privezan sem na kaj, vdan sem komu.

προσ-βαίνω [gl. βαίνω; aor. 3 pl. ep. προσέβαν, med. προσεβήσετο] pristopam, grem, prihajam, stopam gori (kam) h komu, stopam na πρός τι; ἀταρπόν grem po stezi; pren. popadem, obidem, τίς σε μανία προσέβη kakšna blaznost te je obšla?

προσ-βάλλω, dor. ep. προτι-βάλλω, v tmezi tudi ποτι-βάλλω I. act. 1. trans. a) vržem proti čemu, na (ob) kaj γαίῃ; τέκνοις χεῖρα položim roko na otroke, ὄμματα τέκνοις obrnem oči (pogledam) na otroke; ἁψῖδα πέτρῳ pritisnem; spravim v potrebo, da, prisilim ἀνάγκῃ; podeljujem, prinašam κῦδος, postavim nasproti, nastavim τῷ ξίφει τὸ στέρνον, zadevam, obsevam ἀκτῖσιν; τινὰ λέγων obračam se na koga; b) pren. α.) priskrbljujem, napravljam, povzročujem, prizadevam ἄσην πατρί; β.) nalagam ὅρκον; γ.) jemljem si k srcu τί. 2. intr. a) vržem se, planem na kaj, napadem koga, drevim, grem proti komu, παντοίως napadam na vse načine; b) pristanem k bregu, dospem kam τινά, τινί, πρός τινα; c) zadenem, trčim ob kaj. II. med. 1. = act. intr. 2. a) napadam koga, zmerjam; b) prispevam iz svojega.

προσ-βοηθέω, ion. -βωθέω hitim, prihajam na pomoč, pomagam τινί.

προσ-βολή, ἡ (προσ-βάλλω) 1. trans. nametavanje, objem. 2. intr. a) prihajanje, dohod, pritisk, naskok, naval, napad; b) pristajanje, izkrcanje; c) pristajališče, pristanišče, ἐν προσβολῇ εἰμι τῆς Σικελίας sem na kraju, kjer se lahko izkrcam na Sicilijo.

προσ-γίγνομαι d. m., ion. -γῑ́νομαι 1. a) zraven prihajam, pridružim se komu, stopim na njegovo stran; b) sem prisoten, sem navzoč. 2. pripadam komu, zadenem koga, doletim koga, pripetim se, naključim se komu.

προσ-δανείζομαι med. zraven si še izposodim, vzamem na posodo.

προσ-δέχομαι, ion. -δέκομαι, dor. ep. ποτι-δέχομαι d. m. 1. vzamem k sebi, sprejmem, dovolim dostop, pripuščam τινά, dopuščam, odobravam τὸ ἐκ Δελφῶν. 2. čakam na kaj, prežim na kaj, pričakujem s strahom, bojim se, nadejam se, upam τί, τινά, acc. c. inf., ὅπότ' ἄν, εἰ; τινὶ προσδεχομένῳ ἐστίν kdo kaj pričakuje, παρ' ἃ προσεδέχετο proti pričakovanju. 3. slutim, verujem.

προσ-δέω ion. privežem, τί τινι kaj na kaj.

προσ-διαλέγομαι d. p. [aor. προσδιελέχθην] zraven se tudi jaz razgovarjam, udeležujem se tudi jaz pogovora, odgovarjam komu na vprašanje τινί.

προσ-δοκάω, ion. -δοκέω pričakujem (z veseljem ali strahom), pripravljen sem na vse πάντα; slutim, nadejam se, upam, bojim se τινά, inf.

προσεδρεύω (πρόσ-εδρος) zraven sedim (πρός) τινι, ostajam v čem, marljivo se ukvarjam s čim, služim τινί NT, pazim, prežim na πράγμασιν.

προσ-εθίζω pri-, navadim koga na kaj (čemu) τινά z inf.

πρόσ-ειμι¹ (εἰμί) sem zraven, sem navzoč, sem s kom zvezan, združen, spojen, τὰ προσόντα τινί lastnina, premoženje, lastnosti, napake; ἐμοὶ πρόσεστί τι imam kaj, moje je, πρόσεστί τι na čem je kaj.

προσ-ελαύνω 1. trans. priženem k. 2. intr. prikorakam, prijašem, pripeljem se, bližam se, ἵππῳ na konju, čemu τινί, πρός τινα.

προσ-εχής 2 ion. ki se drži česa, ki meji na kaj, soseden, bližnji.

προσ-έχω, προσ-ίσχω [pt. aor. προσ- (σ) χών] I. act. 1. držim nasproti komu, obračam, vodim kam, proč peljem, dovedem kam; a) ναῦν vodim ladjo h kakemu kraju, približam se, jadram, priplovem (dospem) z ladjo kam τί τινι, πρός τι, ἔς τι, τήνδε γῆν; b) τὸν νοῦν τινι, τὴν γνώμην: obračam pozornost na kaj, sem pozoren, pazljiv na kaj, pazim na kaj, brigam se, ukvarjam se s čim, skrbim za kaj, mislim na kaj, ἐμαυτῷ premišljam pri sebi; c) τινί zaupam komu, vdan sem komu, poslušam koga NT, spoštujem, cenim, ubijam se s čim, imam opraviti s kom NT; d) pazim, varujem se ἐμαυτῷ ἀπό τινος NT. 2. razen tega še imam. II. med. in pass. 1. držim se koga, drži se me kaj τινί. 2. obtežen, podvržen, okužen sem ἄγει.

προσ-ηλόω pribijam, pritrjujem, križam, τὶ πρός τι kaj na kaj NT.

πρόσ-ημαι dep. poet. [inf. προσῆσθαι] sedim poleg česa, na čem τινί.

προσ-θᾱκέω poet. zraven sedim, sedim na ἕδραν.