Franja

θυγάτηρ, τρός, ἡ [Et. iz dhugh(e)ter-; slov. hči, hčere (iz strslov. dъšti iz dъkti), nem. Tochter (got. daúhtar). – Obl. θυγατρί, -τέρα, voc. θύγατερ, pl. -τέρες, -τέρων, -τράσι, -τέρας, ep. θυγατέρος, -τέρι, θύγατρα, -τρες, -τρῶν, -τέρεσσι, -τρας]. 1. hči. 2. NT vnukinja. 3. prebivalka, meščanka NT.

θυγατριδῆ, ἡ hčerina hči, vnukinja.

θύελλα, ἡ (θύω) vihar, vihra, piš, nevihta; pers. bog vetrov in viharjev.

θυηλή, ἡ (θύω) ep. poet. dar(itev), kadilo, žgalni dar.

θυιάς, άδος, ἡ [dat. pl. θυίαισι] bakhantinja, spremljevalka Bakhova.

Θύμβρη, ἡ mesto v Troadi.

θυμέλη, ἡ (θύω) žrtvenik, oltar, oder, gledišče.

θυο-σκόος, ὁ, ἡ [Et. θυο (gl. θύω) + σκοϝος, nem. schauen (stvn. skouwōn), kor. (s)qēu, slov. ču-ti (iz qēu-)] poznavalec žrtev, duhovnik, ki je pregledoval žrtve in je iz njih prorokoval.

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

θυρα-ωρός, ὁ, ἡ, ep., at. θυρωρός čuvaj vrat, vratar; ἡ vratarica.

Θυρέα, ἡ, ion. Θυρέη mesto in pokrajina v Argolidi na meji Lakonije.

θυρίς, ίδος, ἡ (demin. od θύρα) vratca, okno NT.

θυσία, ἡ, ion. -ίη (θύω) 1. daritev, žrtev; darovanje, žrtvovanje, ἐν θυσίῃσίν εἰμι sem pri daritvi, žrtvujem. 2. praznik z žrtvami, θυσίας ποιοῦμαι obhajam praznik z žrtvami. 3. daritvena žival, daritveni dar NT.

Θύσσος, ἡ makedonsko mesto na Halkidiki.

θυστάς, άδος, ἡ poet. ki spada k žrtvi, daritven, λιταί prošnje pri daritvi.

θῶμιγξ, ιγγος, ἡ [Et. lat. fū-nis, trak, vrvica] ion. (spletena) vrvica.

ἰά², ion. ἰή, ἡ glas, zvok, klic, krik, vpitje.

Ἰᾱλῡσός, ἡ, ion. Ἰηλυσός in Ἰήλυσος mesto na Rodu.

Ἰάπυγες, ων, οἱ, ion. Ἰήπυγες narod v spodnji Italiji; dežela Ἰαπυγία, ἡ, ion. Ἰηπυγία, adi. Ἰαπύγιος 3.

Ἰάς, άδος, ἡ jonski, (sc. διάλεκτος) jonsko narečje.