-
Θάλεια, ἡ 1. Nereida. 2. muza vesele igre.
-
θαλία, ἡ, ion. -ίη, ἡ (θάλλω) cvet; pren. cvetoče razmere, velika sreča, radost, obilnost, vesela pojedina (slavnost).
-
θαλπωρή, ἡ ep. razgretje, gorkota; pren. okrepčalo, poživek, uteha, tolažba, nada.
-
θανάτωσις, εως, ἡ (θανατόω) usmrtitev, izvršitev smrtne obsodbe.
-
θάρσησις, εως, ἡ (trdno) zaupanje.
-
Θάσος, ἡ otok v Ajgajskem morju; preb. Θάσιος, ὁ.
-
Θαυμακίη, ἡ mesto na Magneziji v Tesaliji.
-
Θάψακος, ἡ mesto ob Evfratu; preb. οἱ Θαψακηνοί.
-
Θάψος, ἡ mesto na Siciliji.
-
θεά, ἡ, ep. θέαινα [dat. pl. ep. θεῇς, θεῇσι] božica, boginja; μεγάλα θεά Demetra in Perzefona; αἱ σεμναί Erinije; adi. božanski μήτηρ.
-
θέα, ion. θέη, ἡ [Et. iz θᾱϝᾱ, kor. dhāu] 1. gledanje, ogledovanje, razgledovanje, opazovanje, pogled, prizor, ἐπὶ θέαν τινός ἦλθον prišel sem, da vidim koga; pt. θηεύμενος, θέας ἄξιος vreden, da se pogleda, znamenit; θέα γίγνεται prizor se nudi. 2. sedež v gledališču; pl. θέαι gledališčne igre, predstave.
-
Θεᾱνώ, οῦς, ἡ Antenorova žena, Atenina svečenica v Troji.
-
θειότης, ητος, ἡ božanstvo, božje veličanstvo NT.
-
θέλημα, ατος, τό, θέλησις, εως, ἡ (θέλω) volja, želja, zapoved.
-
θέμις, ιστος, ἡ [Et. kor. dhē, gl. τίθημι, lat. fētiālis. – Obl. acc. θέμιστα, θέμιν; pl. ep. θέμιστες, θέμιστας]. 1. kar je postavljeno ali določeno; a) božje pravo, postava, pravica, zakon; red, običaj, šega; θέμις ἐστί prav(ično) je, navada je, šega je, sme se, ἣ θέμις (ἐστί) kakor je prav, οὐ γὰρ θέμις αὐτῷ ni njegova navada, οὐ θέμις γίγνεται ni dovoljeno, ne sme se; tudi indecl. φασὶ θέμις εἶναι; b) sodišče ἵνα σφ' ἀγορή τε θέμις τε ἤην, Διός zakoni Zevsa, ki jih javlja po prorokovanju. 2. pl. a) odredbe, zakoni, postave οἵ τε θέμιστας εἰρύαται; b) sodba, razsodba, κρίνω σκολιὰς θέμιστας sodim krivično ali pristranski; c) pristojbine τελέω.
-
Θέμις, ιτος, ιδος, ἡ [ep. ιστος, ion. ιος, acc. Θέμιν, voc. Θέμι] Temida, Kronova in Gajina hči, boginja pravice.
-
θεοβλάβεια, ἡ (θεο-βλαβής) (od bogov poslana) zmešanost, zaslepljenost.
-
θεογονία, ἡ, ion. -ίη rod(ovnik) bogov (tako se tudi imenuje Heziodova pesnitev).
-
θεολογία, ἡ govor, nauk o bogu (ali božjih stvareh).
-
θεομαχία, ἡ boj med bogovi.