-
ζώνη, ἡ (ζώννυμι) 1. pas, opasilo, prepas, denarni pas NT, ζώνην λύομαι odpašem se, počivam na potu, λαμβάνω τῆς ζώνης primem za pas (v znak smrtne obsodbe); εἰς ζώνην δίδωμι dajem za nakit (o perz. pokrajinah, katerih dohodki so se porabljali za kraljičin nakit), παρθενίην ζώνην λύω odvežem pas (o ženinu pri poroki), sklenem zakon; sploh: zakon, ženitev. 2. (del života, kjer se nosi pas), kolk, život, pas.
-
Ζώνη, ἡ mesto v Trakiji.
-
ᾗ (dat. od ὅς, ἥ, ὅ) t. j. ὁδῷ (qua) 1. kjer, koder, kamor, z gen. ᾗ τοῦ ὄρους. 2. kakor, ᾗ νομίζεται kakor šega veleva; pri sup. okrepljuje = ὡς, ᾗ τάχιστα čim najhitreje, kar najhitreje. 3. zavoljo česa, iz katerega vzroka.
-
ἥβη, ἡ [Et. iz jēgwā] 1. dorastlost, mladeniška leta, mladost(na doba), mladostna moč, mladostni cvet. 2. a) krepka moška doba; b) začetek vojaške službe; c) mladostna norost, nespamet. 3. pers. Ἥβη boginja mladosti.
-
ἡγεμονία, ἡ, ion. -ίη (ἡγεμών) 1. vodstvo, nadpoveljništvo, poveljevanje, hegemonija, nadvlada, najvišja oblast. 2. prvenstvo, prvo mesto.
-
ἡγεμών, όνος, ὁ, ἡ 1. vodnik, -ica, kažipot, početnik, -ica. 2. poveljnik, vojskovodja, častnik, vojaški tribun. 3. vladar, kralj, knez, namestnik NT, poglavar, upravitelj.
-
ἡγέομαι [Et. kor. sāg, lat. sagio, ire, sagax, ācis, nem. suchen (got. sōkjan). – Obl. fut. ἡγήσομαι, aor. ἡγησάμην, pf. ἥγημαι, ion. 3 pl. ἡγέαται, adi. verb. ἡγητέον]. 1. a) vodim, sem vodnik, sem kažipot, grem pred kom τινὶ ἐπί τι, ἐς τεῖχος, ἄστεα, πόλιν, τινὶ τὴν ὁδὸν ἐς ali samo ὁδόν kažem pot; b) hodim naprej, korakam prvi (na čelu) τινί, τινὶ ὀρχηθμοῖο vodim na ples, zaigram (k plesu), χοροῦ začenjam ples, (tudi z dat.) τινὶ κερδοσύνῃ začnem z zvijačo, οἱ ἡγούμενοι, τὸ ἡγούμενον prve čete, predvoj, prednja straža; c) sem vodja, načelnik, poveljujem, zapovedujem, vladam τινός, vodim ἡ γλῶσσα πάντα, imam hegemonijo Plut. Arist. 24, οἱ ἡγούμενοι voditelji, vladarji; ἐν τοῖς ἀδελφοῖς sem znamenit med brati NT. 2. menim, mislim, smatram za kaj τινὰ ἐχθρόν, acc. c. inf., θεούς verujem na (v), παρ' οὐδέν prav nič ne cenim, περὶ πολλοῦ (πλείστου) zelo (najbolj) cenim.
-
ἡδονή, ἡ, ep. ἦδος, εος, τό (ἥδομαι) 1. prijeten občutek, veselje, zabava, užitek, slast, radost, naslada; škodoželjnost; ἡ διὰ τοῦ σώματος ἡδονή čutna, telesna slast, pohotnost, δι' ἡδονῆς rad, ὑφ' ἡδονῆς od veselja, iz škodoželjnosti; (πρὸς) καθ' ἡδονήν po volji, po godu λέγω, ἐν ἡδονῇ ἐστί μοι všeč mi je kaj, po godu mi je kaj, ἡδονῇ χράομαι πρός τινα govorim komu po želji; ἡδονή μοι ἐσέρχεται miče me kaj, poloti se me veselje do česa, ἐν ἡδονῇ ἔχω τινά rad imam koga. 2. prijetnost, korist, ἡδονὰς φέρω prinašam veselo novico; ἐμοὶ τί τόδ' ἦδος kaj mi to pomaga?
-
ἡδυπάθεια, ἡ (ἡδυ-παθής) lahko in udobno življenje, lahkoživost, razkošnost.
-
ἡδύ-πολις, ὁ, ἡ, dor. ἁδύ-πολις mestu (meščanom) prijeten, v veselje.
-
Ἠδῶνες, Ἠδωνοί οἱ trakiški narod ob Strimonu; adi. Ἠδωνικός 3, fem. Ἠδωνίς, ίδος, ἡ.
-
ἠερο-φοῖτις, ιδος, ἡ (φοιτάω) ep. v temi hodeča Ἐρινύς.
-
Ἠετιωνεία, ἡ severni rt Pireja.
-
ἠθάς, άδος, ὁ, ἡ (ἦθος) poet. navajen, znan, vešč τινός.
-
Ἠιών, όνος, ἡ 1. trakiško mesto ob Strimonu. 2. mesto na trakiškem Herzonezu.
-
ἠλακάτη, ἡ ep. preslica, vreteno.
-
Ἠλέκτρα, ἡ 1. Agamemnonova hči. 2. Kadmova sestra.
-
ἤλεκτρον, τό ἤλεκτρος, ὁ, ἡ (ἠλέκτωρ) 1. elektron, belo zlato, zlitina 4/5 zlata in 1/5 srebra. 2. jantar (osob. okrasek iz jantarja na liri).
-
ἡλιαία, ἡ (ἁλής, ἁλία) skupščina, zbor; najvišje porotno sodišče v Atenah, ki je štelo 6000 članov v desetih oddelkih po 500 mož, ostali (1000) so bili namestniki.
-
ἠλιθιότης, ητος, ἡ nespamet, neumnost.