Franja

ἀμφί-βολος 2 (ἀμφιβάλλω) 1. od dveh (vseh) strani obstreljan (napaden); ἀ. γίγνομαι od obeh strani se strelja name, pridem v neprijeten (mučen) položaj. 2. dvoumen, dvomljiv, negotov, nezanesljiv; τῇ γνώμῃ neodločen, omahljiv.

ἀμφι-κᾰλύπτω ep. 1. ogrnem, pokrivam, skrivam, zakrivam; φρένας zatemnim. 2. obdajam, zajamem; ὄρος πόλει nasujem, nakopičim goro okrog mesta: θάνατός μιν ἀ. smrt ga je objela; νύκτα μάχῃ razgrnem noč črez bitko; σάκος τινί držim ščit pred kom v obrambo.

ἀμφί-κειμαι poet. ležim kjekod, ἐπί τινι (ἐπ' ἀλλήλοισιν) objemati se (v medsebojnem objemu); μόρος μοι smrt se približuje; ἐπ' ὀλέθρῳ poleg smrti (sinove).

Ἀμφι-κτύονες, οἱ zaveza dvanajstih držav za skupno obhajanje svečanosti na čast Apolonu in Demetri. – Ἀμφικτυονίς, ίδος, ἡ priimek Demetre, ki so jo častili v Anteli.

ἀμφί-λογος 2 (ἀμφι-λέγω) 1. preporen, dvomljiv, negotov; τὰ ἀμφίλογα preporne stvari, prepiri; εἰς ἀμφίλογον εἶμι sem v dvomu (negotov), dvomim. 2. prepirljiv ὀργαί, prepirajoč se; νείκη sovražen razpor.

ἀμφι-νέμομαι med. ep. stanujem okoli po, v, na τί.

ἀμφι-νοέω poet. preudarjam na obe strani, sem neodločen, sem v dvomu o čem ἔς τι.

ἀμφι-πολεύω ep. ion. oskrbujem, pazim na, negujem; ὄρχατον obdelujem; βίον ščitim, branim; ἔδοσαν κούρας Ἐρινύσιν v oskrbo (ironično).

ἀμφι-πολέω (ἀμφίπολος) poet. občujem s kom τινί; ἀμφιπολῶν τιθήναις v spremstvu božjih vil.

ἀμφί-πῠρος 2 (πῦρ) poet. od ognja (plamena) obdan; Ἄρτεμις v obeh rokah noseča plamenice (bakle).

ἀμφι-τάμνω (= ἀμφιτέμνω) v tm. odrežem na obeh straneh (prestrežem in polovim).

ἀμφι-τρομέω ep. tresem se, zelo sem v skrbeh za koga τινός.

ἀμφι-φοβέομαι pass. ep. [3 pl. aor. pass. ἀμφεφόβηθεν] begam okrog koga τινά; ἕτεροι δέ μιν ἀμφεφόβηθεν okrog njega so se spustili v beg, so se razpršili.

ἀμφότερος 3 (ἄμφω) oboj, oba, oboja; ἐπ' ἀμφότερα na obe strani, v obeh slučajih; ἀμφοτέρῃ in κατ' ἀμφότερα na suhem in na morju; ἀπ' ἀμφοτέρων od obeh strani; ἀμφοτέρῃσι (χερσί) z obema rokama; adv. ἀμφότερον, ἀμφότερα na oba načina, iz dveh razlogov.

ἀμφοτέρως adv. na oboj način, v obeh slučajih.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνά-βᾰσις, εως, ἡ, poet. ἄμβασις 1. plezanje, pot (na goro), zajahanje (konja); pot od morja v notranjo deželo, pohod od morja. 2. vzhod (od spodaj gori); konkr. πᾶσα ἄμβασις ἵππων cela konjica.

ἀνα-βλέπω 1. povzdigujem oči, oziram se gori, gledam v obraz, po-, zagledam (πρός τινα, τινί). 2. odprem zopet oči; izpregledam, zadobim zopet vid.