Franja

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.

πρᾱ́σσω, at. πράττω, ion. πρήσσω [Et. iz πρᾱ -κο- prodreti, sor. πέρα, πέραν. – Obl. fut. πράξω, pf. trans. πέπραχα, intr. πέπραγα, pass. pf. πέπραγμαι, fut. med. πράξομαι tudi s pas. pom., aor. pass. ἐπράχθην]. A act. I. trans. 1. prodiram, prevozim, prebrodim, (pre)hodim, (pre)potujem (sc. ὁδόν), ὁδοῖο prepotujem kos pota. 2. a) storim, izdelam, do-, izvršujem, izvedem, opravim, dosežem, οὔ τι πρήσσει nič ne opravi ali doseže; b) povzročujem, pridobivam, skušam kaj pridobiti, τινί τι delam za koga, priskrbim komu kaj, τούτων πραττομένων med tem, τούτων πραχθέντων takoj na to; izposlujem. 3. a) opravljam kaj, ukvarjam se (bavim se) s čim, τὰ ἐμαυτοῦ ukvarjam se z lastnimi zadevami, grem po svojih opravkih; εὖ τὰ γεωργικὰ (ἰατρικὰ) πράττω sem dober kmetovalec (zdravnik); b) τὰ κοινά oskrbujem, vladam državo, upravljam državne posle, τὰ τῆς πόλεως (πολιτικά) sem državnik, ἱκανὸς πράττειν spreten državnik, odvetnik, branitelj; οἱ πράττειν δυνάμενοι pravi upravitelji države, oblastniki; c) dogovarjam se, pogajam se s kom τινί, πρός, εἴς τινα posredujem, ὑπέρ τινος zaradi česa, οἱ πράσσοντες posredovalci; d) delam na kaj, potegujem se za kaj, stremim za čim, nameravam, snujem kaj, φιλίαν, εἰρήνην trudim se za prijateljstvo, mir, ravnam προνοητικῶς. 4. a) storim, naredim, prizadenem komu kaj, τινί držim s kom, izkažem komu kaj, delam za koga; b) zahtevam kaj od koga, pobiram, izterjavam, izžemam, opominjam koga, da plača dolg χρήματα, χρέος. II. intr. sem (nahajam se) v gotovem stanju ali položaju, imam se, εὖ πράττω imam uspeh, uspevam, gre mi srečno od rok, dobro se imam, dobro se mi godi, imam srečo; οὐδὲν εὖ πράττω nič se mi ne posreči (slično καλῶς, κακῶς, φλαύρως πράττω), τὰ ἄριστα πράττω zelo sem srečen, καλῶς πράξας z dobrim uspehom, srečno; ταπεινὰ πράττω živim v skromnih razmerah; ὅτι ἂν τύχωσι, τοῦτο πράξουσιν godilo se jim bo, kakor pač pride, ὁ στόλος οὕτω ἔπρηξε pohod se je tako iztekel (končal). B med. I. 1. delam, vršim kaj zase (v svojo korist). 2. zahtevam (izterjavam, pobiram) zase, dam si plačati, τί kaj, izsilim iz koga, zaslužim si (denar). 3. τὰ δίκαια kaznujem koga s pravično kaznijo.

προ-άγω in med. (gl. ἄγω) I. trans. 1. naprej iz-, popeljem, vodim, ženem; dalje tiram, podim, odvedem, spravim, ὁ χρόνος προῆγεν αὐτόν čas ga je spravil naprej, postal je starejši. 2. pren. a) pripravljam, na-, priganjam koga do česa, izpodbujam, nagovarjam koga k čemu; zavajam, zapeljujem v kaj ἐπί τι, εἴς τι, κινδυνεύειν, εἰς γέλωτα spravljam v smeh, εἰς πράγματα v nevarnosti, φόβον poskusim strašilo; pass. vdam se čemu, εἰς φιλοποσίαν pijančevanju; b) pomikam naprej τὸ στράτευμα, povišujem, povzdigujem, εἰς τοῦτο προηγμένα τὰ πράγματα tako daleč je prišlo z državo, ἐς τοῦτό σφεα προηγάγοντο tako visoko so svojo moč povzdignili. II. intr. grem, hodim, pomikam se naprej, hodim spredaj pred kom τινά, τί NT; napredujem, grem predaleč; pt. προάγων prejšnji προφητεῖαιNT.

προ-ήκω (nav. s pf. pomenom) 1. pomeknil sem se naprej, napredoval sem, τὰ πράγματα ἐς τοῦτο προῆκε razmere (položaj) so tako daleč prišle. 2. sem pred kom, prekašam, nadkriljujem koga, τινί v čem.

προ-κάθημαι med., ion. -κατημαι 1. spredaj sedim, sem pred kom, sem na izpostavljenem mestu, πρὸ τῆς ἄλλης Ἑλλάδος bivam (tako daleč) pred ostalo Helado. 2. stojim pred kom v zaščito, varujem, branim, ščitim τινός.

πρό-κροσσος 2 (κρόσσα) ep. ion. stopnjema razpostavljen, νῆες tako razvrščene na bregu, da tvorijo nekake prage.

προστατεύω, -έω 1. a) sem na čelu, načelujem, sem predstojnik, nadzorujem, vodim, vladam, zapovedujem, ὁ προστατεύων nadzornik, predstojnik, upravitelj; b) s ὅπως: uravnam stvar tako, da; skrbim za to, da. 2. poet. (o času): bližam se, ὁ προστατῶν χρόνος bodoči čas.

πρόσ-φατος 2 (φεν) svež, nov NT, mlad, ravnokar umorjen Ἕκτωρ, νεκρός mrtvec, ki še ni začel trohneti, še neizpremenjen, prvoten (o poslopjih, ki še tako stoje, kot jih je stavbenik postavil). – adv. nedavno.

πρύμνα, ἡ, ion. -νη, (πρυμνός) zadnji del ladje, krn, krma, πρύμναν ἀναχρούομαι nazaj veslam, se peljem (počasi se umikam, tako, da je prednji del ladje obrnjen proti sovražniku) adv. πρύμνηθεν s krna, na krnu.

πώς, ion. κώς enkl. adv. a) nekako, na kakšen način, kakim potom, kakorkoli, sploh, ὧδέ πως tako nekako, οὐ πως οὐδέ nikakor, τεχνικῶς πως precej spretno; b) skoraj, takorekoč; c) slučajno, morda, pač, εἴ πως ako bi morda, nemara.

ῥέπω [Et. iz ϝρέπω, kor. werp, gl. ῥάπτω. – Obl. fut. ῥέψω, aor. ἔρρεψα, ep. impf. ῥέπον]. 1. nagibam se, spuščam se, padam (o tehtnični skledici), odločujem, dobivam premoč, zmagujem ταῦτα ῥέψειν ἔμελλε, αἴσιμον ἦμάρ τινος njegova usoda se je odločila. 2. nagibam se kam, obračam se, zadenem koga ἐπὶ τι, φιλεῖ γὰρ τοῦτο μὴ ταύτῃ ῥέπειν to se navadno ne odloči tako, σαφῶς τοῦτ' ἔστι τοὔργον εἰς ἐμὲ ῥέπον jasno je, da bodo mene (ob)dolžili umora.

συνασπισμός, ὁ gosto sklenjena bojna vrsta (tako, da se drži ščit ščita), boj v sklenjeni bojni vrsti.

συν-δοκεῖ μοι impers. tudi meni se tako zdi, tudi moje mnenje je, sem istega mnenja, pritrjujem, συνδοκοῦν ἡμῖν ἅπασιν po skupnem sklepu nas vseh, συνδόξαν πατρί z očetovim dovoljenjem; pass. τὸ τέλος τῶν λόγων πᾶσιν ἔοικε ξυνδεδογμένον εἶναι ob sklepu govora so, kakor se zdi, vsi istega mnenja.

ταύτῃ adv. 1. a) po (na) tej poti, tod, na tej strani, na tem mestu, ondi, tu, tam; b) na to stran, semkaj, tjakaj. 2. na ta način, tako, v tem oziru, zaradi tega.

τέ enkl. členica [Et. iz gwe, lat. -que, ne-que] 1. veznik: in; veže navadno stavke, pa tudi posamezne pojme; τέ … τέ in τέ … καί i … i, deloma … deloma, ne le … ampak tudi, kakor … tako ὃς Χρύσην ἀμφιβέβηκας Κίλλαν τε ζαθέην Τενέδοιό τε ἶφι ἀνάσσεις, πατὴρ ἀνδρῶν τε θεῶν τε, δύσετο τ' ἠέλιος σκιόωντό τε πᾶσαι ἀγυιαί, αὐτός τε ἔδησα καὶ παρὼν ἐκλύσομαι; οὔτε (μήτε) … τέ sicer ne … pač pa (lat. neque … et). 2. v epskem jeziku pristopa τε (indefinitum) k relativom, relativnim členicam in veznikom, da tesneje veže stavke: ὅς τε, γάρ τε, δέ τε, ἐπεί τε itd.; navadno se v tej zvezi ne prevaja.

τελευτάω [ion. pt. praes. τελευτέων, fut. τελευτήσω, med. τελευτήσομαι tudi s pas. pomenom] 1. trans. a) dovršim, dokončam, ὅρκον izgovorim do konca, τὸν βίον (τὸν αἰῶνα) umrjem; kakor παύομαι tudi z gen.: λόγου sklenem govor, τοῦ ἐπαίνου ἐτελεύτα ἐς τάδε τὰ ἔπη svoj pohvalni govor je končal s temi besedami, τοῦ βίου umrjem; b) izvršim, izpeljem, izpolnim ἔργα, ἃ μενοινᾷς, τὸ ἔνθεν, γάμον, τινὶ κακὸν ἦμαρ pripravim, εὐχομένοισι τάδε ἔργα uslišim, podelim; pass. izpolnim se, dovršim se, zgodim se. 2. intr. a) o času: končam se, bližam se koncu, potečem, minem ἔτος, τοῦ θέρους τελευτῶντος; b) o dejanju in stanju: končam se, izidem se ναυμαχία, κατὰ νόον ὁ πόλεμος vojna se srečno konča; ἐς τοῦτο τελευτῶ tako se končam, τὸ κεφάλαιον ἐς τοῦτο τελευτᾷ teži po tem, obstoji v tem, ὃ μὴ εἰς ταῦτα τελευτᾷ, εἰς τί ποτε ἐλπὶς ταῦτα τελευτῆσαι kakšnega konca se moremo pri tem nadejati; τελευτάω ἐπί τι dospem (naposled) do česa; c) izpolnim se ὄψις τοῦ ὀνείρου; d) o osebah: umrjem, poginem, ὑπό τινος umori me kdo, νούσῳ umrjem za boleznijo, γήραϊ vsled starosti; e) neham (govoriti), καλῶς τελευτᾷς konec tvojega govora je dober, dobro govoriš, τελευτάω καταλέγων neham naštevati; f) o prostoru: končam se, neham ᾗ τελευτᾷ τὰ τῆς Λιβύης, τῇ ἡ Κνιδίη χώρη ἐς τὴν ἤπειρον τελευτᾷ, ἐς γράμμα končam se s črko; g) pt. τελευτῶν se prevaja adverbialno; τελευτῶν εἶπε naposled (končno) je rekel, τὴν τυραννίδα τελευτῶσαν (naposled) χαλεπὴν γενομένην.

τέλος¹, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλος ἐν θεῷ ἐστίν o tem odločuje bog; τέλος τίθημι καλῶς srečno dokončam, τόσσον τέλος ἔχον do tod (tako daleč) so bili narejeni, τέλος μάχης γίγνεται bitka se konča, ἐς τέλος ἔρχομαί τινος dospem do konca, končam (μανίας rešim se blaznosti), τέλος ἐπιτίθημί τινι končam kaj, ὃ πᾶσι τοῖς προτέροις ἐπέθηκεν τέλος s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, τέλος γίγνεται ἐπ' ἀρῇσιν kletve se izpolnijo; τέλος ποιοῦμαί τινος dovršim kaj; b) uspeh ὁδοῦ, zmaga πολέμοιο, posledica τῶν γενομένων, δίδωμι ἀγαθὸν τέλος podelim uspeh, ἶσον τείνω πολέμου τέλος postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, τῶν παίδων popoln razvitek, popolnost, vzor, τοῦ τέλους ἅπτομαι dosežem vzor, αἱ ἐν τέλει γυναῖκες zakonske (omožene) žene; τέλος λαμβάνω dozorim (o žitu), ἥβης τέλος mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, πρὶν τέλος τι τούτων ἔχει predno bi postali pogoji pravnomočni, τέλος ἔχω imam oblast, εἰς τέλος καθίσταμαι, ἐν τέλει γίγνομαι nastopim službo; pos. τὰ τέλη (ἔχοντες), οἱ ἐν τέλει ὄντες višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, οἱ μάλιστα ἐν τέλει najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, τοῖς οἰκείοις (ἰδίοις) τέλεσσι na lastne stroške, τέλη λύειν (= λυσιτελεῖν) koristiti τινί; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, ἔγκαρπα sadni darovi, πάγχαλκα τέλη bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slavnost, praznik, νυμφικά svečano venčanje.

τέως, ep. τῆος, τεῖος, τείως adv. 1. demonstr. a) dotlej, tako dolgo, do tedaj, tačas, nekaj časa, med tem; b) do sedaj, odslej; nekdaj, sicer. 2. relat. = ἕως dokler, dotlej da, medtemko.

τῇ adv. (dat. od ἡ) 1. a) tu(kaj), tam, τῇ μὲν … τῇ δέ tu … tam, na eni strani … na drugi strani, nekaj … nekaj; b) tako. 2. rel. a) kjer, koder; b) kako, ἔστι τῇ tako rekoč, nekako.