Franja

ἀπο-δίδωμι [NT pt. praes. n. ἀποδιδοῦν] 1. act. a) oddajam, nazaj dajam (kar sem dolžan), po-, doplačujem, vračam; b) izročam ἀρχήν, ἐπιστολήν; c) zahvalim se χάριν, plačam, pokorim se za λώβην, izpolnim ὑπόσχεσιν, εὐχάς; d) ἱστορίαν pripovedujem obljubljeno povest do konca; e) κόσμον urejam; f) sporočam, izjavljam; g) prodajam Tuk. 6, 62. 2. med. a) dajam od sebe, prodajam (z gen. pretii.); b) povračam κακὸν ἀντὶ κακοῦ NT.

ἀπο-θνῄσκω [fut. ἀποθανοῦμαι, pl. pf. ep. ἀποτεθνηώς] 1. umiram, umrem, ubit sem od koga ὑπό, ἐκ, ἀπό τινος: obsojen sem na smrt ὑπό τινος, πρὸ δίκης; o rastlinah: posušim se NT. 2. NT odmrjem čemu, odpovem, odrečem se čemu τινί.

ἀπ-οικέω 1. izselim se. 2. stanujem daleč od, ἡ Κόρινθος ἐξ ἐμοῦ μακρὰν ἀπῳκεῖτο stanoval sem daleč od K., izselil sem se iz Korinta Sof.

ἀπ-οίχομαι d. m. 1. ep. sem odsoten, oddaljen; zapuščam, izogibljem se τινός. 2. ion. poet. odhajam, odpotujem, umikam se, odhitevam, sem mrtev.

ἀπό-κειμαι d. m. 1. ležim na strani, sem spravljen, hranjen, pripravljen, namenjen komu στέφανος NT; zagotovljeno mi je kaj εὔνοια. 2. impers. ἀπόκειται namenjeno, usojeno je NT.

ἀπο-κινδῡνεύω 1. act. poskušam kaj odločilnega, napravim smel poskus ἔν τινι; začnem nevaren boj πρός τινα s kom, spravim v nevarnost. 2. pass. pridem v nevarnost, sem v nevarnosti χρήματα.

ἀπο-κρῑ́νω [fut. -κρῐνῶ, pass. pf. aor. ep. ἀποκρινθείς, med. fut. -κρινοῦμαι, NT ἀποκριθήσομαι, aor. ἀπεκρινάμην, pf. ἀποκέκρῐμαι] 1. act. ločim, od-, raz-, izločim, izbiram ἓν δυοῖν κακοῖν; zametujem; ločim s pregrajo πρύμνην. 2. pass. ločim se, ločen sem, τινός od česa, razhajam (razidem) se, razlikujem se, različen sem; ἐς νόσον πάντα prehajam v, εἰς ἓν ὄνομα obsežen sem v eni besedi. 3. med. odgovarjam; NT povzamem besedo, začnem govoriti.

ἀπολυτικῶς, ἔχω τινός voljan (pripravljen) sem, koga rešiti ali osvoboditi.

(ἀπο-ναίω) ep. [defect., samo aor. ἀπένασσα, cj. ἀπονάσσωσι; med. ἀπενασσάμην] 1. act. (drugam) preselim, premestim, nazaj ali domov pošljem, peljem τινά. 2. med. izselim se, παῖδα iz-, preženem. 3. poet. aor. pass. ἀπενάσθην naselil sem se, τηλόσε πατρίδος pregnan sem bil daleč od domovine, πατρός zapustila sem očeta.

ἀπορέω (ἄ-πορος) 1. act. a) sem brez izhoda, ne vem izhoda, sem v zadregi, v negotovosti, omahujem, ne vem, ne znam si pomagati; τινί, περί τινος, πρός, εἴς τι, z acc. (ozira) τὴν ἔλασιν, ταῦτα glede na to; pogosto s sledecim zavisnim vprašanjem: ἀπορῶ, ὅτι λέξω ne vem, kaj naj rečem; b) sem brez (sredstev) pripomočkov, sem v stiski, trpim pomanjkanje, nimam česa τινός. 2. med. pridem v zadrego, sem v zadregi zaradi česa ἀπό τινος, τάδε.

ἄ-πορος 2 (πόρος) 1. brez pota, brezpoten, nehoden, nepristopen, nedohoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; τὸ ἄπορον stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, ἄπορόν ἐστιν nemogoče je; ἄπορός εἰμι ne morem; ἱππεῖς ἄποροι προσφέρεσθαι težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. ἀπόρως siromašno, ἀπόρως ἔχω v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem.

ἀπο-σαλεύω bivam, počivam na širokem morju, ἐπ' ἀγκύρας usidran sem na …

ἀποστατέω (ἀπο-στάτης) 1. stojim daleč proč, sem odsoten, razlikujem se, ne zlagam se ἑκάς, τινός. 2. odpadam, ločim se od koga τινός.

ἀπο-στέλλω [aor. 2 pass. ἀπεστάλην] 1. act. a) odpošiljam, pošiljam; ἐπί, πρός τινα pošiljam h komu ali po koga, abs. pišem; b) nazaj pošiljam, odpuščam, odpravljam τινά, izganjam τῆς γῆς iz dežele; c) odbijam, nazaj potiskam θάλατταν. 2. pass. odposlan sem, odhajam, odplujem, odpeljem se.

ἀπο-στερέω [fut. pass. ἀποστερήσομαι] 1. act. a) ugrabim, odvzamem, oropam (koga česa), iztrgam komu kaj τινά τινος (τι); b) pritrgam, kratim komu kaj, ne dam τινά τι, τί τινος komu kaj. 2. pass. oropan sem česa, izgubim kaj τινός.

ἀπο-τελέω 1. (do)končam, dovršujem, izvršim, zadovoljujem ἐπιθυμίας; z dvojnim acc: narejam koga za kaj. 2. storim, kar je moja dolžnost, (po)plačam (kar sem dolžen), τὰ καθήκοντα izpolnjujem svojo dolžnost, ὑπόσχεσιν obljubo. 3. pass. končno postanem, izkažem se na čem περί τι.

ἀπο-τέμνω, ion. -τάμνω 1. act. a) odrezujem, odsekujem; b) ločim, razstavljam, omejujem. 2. pass. a) τὴν κεφαλήν glava se mi odseka, obglavijo me; b) odcepljen sem, zajet sem, odrezan sem. 3. med. jemljem (odrezujem) zase, omejujem, prisvajam si.

ἀπο-τυγχάνω ne zadenem, zgrešim, ne dobim, nesrečen sem, izgubim τινός.

ἀπο-φαίνω 1. act. a) po-, dokazujem, odkrivam, razlagam, razjasnjujem; οὐσίαν dajem račun o; b) ponujam se, delam se, pravim, da sem ἐμαυτὸν διδάσκαλον; c) narejam, postavljam za kaj, imenujem z dvojn. acc. 2. med. po-, prikazujem se, stopam na dan; γνώμην kažem javno svoje mnenje, izražam svoje prepričanje, izjavljam se, περί τινος o čem; dokazujem, razjasnjujem; λογισμόν dajem račun, ἔργα izvršujem.

ἀπο-χράω [3 sg. ἀπόχρη, -χρῇ, pl. -ῶσι, inf. ἀποχρῆν, pt. ἀποχρῶν, -χρῶσα, -χρῶν; impf. 3 sg. ἀπέχρη, fut. ἀποχρήσει, aor. ἀπέχρησε; ion. praes. ἀποχρέω, 3. sg. ἀποχρᾷ, inf. ἀποχρᾶν, impf. ἀπέχρα] 1. act. a) os. zadostujem, zadoščam, τινί komu, s pt. πινόμενος za pitje; b) brezosebno: ἀποχρῇ zadosti je, zadošča; ἐμοί zadovoljen sem; ἀπέχρα σφι ἡγεομένοισι zadovoljili bi se, ako bi dobili hegemonijo. 2. pass. a) z impf. ion. ἀπεχρᾶτο zadovoljujem se, sem zadovoljen s čim τινί, z inf.; b) = act. ἀποχρέετό σφι ἡσυχίαν ἄγειν = ἀπέχρα. 3. med. a) porabljam kaj v svojo korist, zlorabljam kaj τινί; b) τινά = διαχράομαι umorim, ubijem.