Franja

ἔλλεσχος 2 (λέσχη) po vsem svetu znan; o komer vsi govore.

ἐμός 3 [Et. lat. meus, slov. moj] pron. poss. 1. adi. moj, ὁ ἐμός (= οὑμός itd.), ojačuje se z gen. od αὐτός; ἀγγελίη ἐμή vest o meni, αἱ διαβολαί obrekovanje o meni; ἡ ἐμὴ δωρεά dar, ki si ga meni dal; τὰ ἐμὰ νουθετήματα meni dani nauki. 2. subst. ὁ ἐμός moj otrok, ἡ ἐμή moja hči (domovina), οἱ ἐμοί moji sorodniki, τὸ ἐμόν moje razmere, τὰ ἐμά moji načrti (zadeve, razmere). – adv. τό γε ἐμόν, τὸ δ' ἐμόν kar se mene tiče.

ἐμ-πῑ́πτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔμπεσον] poet. ἐμπίτνω 1. a) padem v, na τινι, εἴς τι, ἐπί τι, ἔν τινι; b) padem na kaj, napadem, privršim (o vetru), vderem, pridrevim, planem v ὑσμίνῃ, προμάχοις, prederem αὐχένι ἰός. 2. pren. a) vpadem, napadem, zgrabim (o bolezni) εἴς τι, zadenem κακὸν οἴκῳ; b) zabredem, zaidem εἰς ἄτας, εἰς ἀνάγκας, λήθη πολλοῖς εἰς τὴν διάνοιαν pozabljivost se pojavi pri spominu mnogih, ἀθυμία ἐμπίπτει μοι malodušnost se me loti, ἔννοιά μοι ἐμπίπτει pride mi na um (misel), ἔπος θυμῷ spomnim se, λόγος ἐμπέπτωκέ μοι slišal sem novico; c) pridem na kaj (v govoru), ἐπειδάν τι τῶν Φιλίππου ἐμπέσῃ ako se kaj omeni, kar se tiče Filipa; d) loti se, obide, zgrabi me kaj δέος, χόλος, φόβος ἐς τὸ στρατόπεδον.

ἐμπνέω, ion. ἐμ-πνείω [aor. ἐνέπνευσα, ep. ἔμπνευσα; med. ἔμπνῡτο, pass. ἐμπνύνθη] 1. diham v, piham na, puham (o konju) μεταφρένῳ. 2. vdahnem komu kaj, navdihnem, navdam koga τινί τι, inf. 3. diham, živim βραχὺν βίοτον; pass. zavem se, okrevam. 4. ἀπειλῆς καὶ φόνου drhtim (grožnje in moritve) NT.

ἐμφανής 2 1. viden, očiten, jasen, razločen, κτήματα o katerem ni bilo nobenega dvoma (o imetju, ki se je vrnilo izgnancem), ἦμαρ τοὐμφανὴς τὸ νῦν τόδε današnji beli dan, τιμαῖς Ἀπόλλων v sijaju svojih časti, ἐμφανὴς γίγνομαι ἔργῳ dokažem javno z dejanjem, εἰς τοὐμφανὲς εἶμι javno se pokažem. 2. znan, spoštovan δαίμων. – adv. ἐμφανῶς, -νέως vidno, očitno, jasno, ἐκ τοῦ ἐμφανοῦς, ἐν τῷ ἐμφανεῖ očitno, vpričo vseh, javno.

ἐν-αίσιμος 2 (ἐν αἴσῃ) ep., poet. ἐναίσιος 2 1. priličen, primeren, pravičen, ugoden; τὸ ἐναίσιον sreča, εἰς ἐναίσιμον ἦλθον prišel sem o pravem času, ἐναίσιμα ἐργάζομαι vršim svojo dolžnost. 2. usoden, pomenljiv, proroški.

ἐναντιόομαι pass. [s fut. med. ἐναντιώσομαι, pf. ἠναντίωμαι] 1. protivim se, upiram se, nasprotujem τινί τι (τινός), πρός τινα, μὴ οὐχὶ εἶναι oporekam, ugovarjam τινί, μηδὲν ποιεῖν oviram, branim komu kaj storiti, ravnam nasproti. 2. vejem nasproti (o vetru).

ἐν-δείκνῡμι (gl. δείκνυμι) 1. act. pokažem, naznanim, javim, ovadim. 2. med. a) pokažem se, razodenem se, (po)kažem (kaj o sebi), εὔνοιαν svojo naklonjenost, ἔργον, δύναμιν svojo moč, ὀργήν svojo jezo NT, γνώμην izrazim, razodenem svoje mnenje; dokažem ὅτι οὐ σοφός ἐστι; b) obetam, κακά τινι storim komu kaj hudega NT; c) baham se, ponašam se s čim τί, τινί τι pred kom s čim.

ἐν-δίδωμι 1. trans. a) dam v roko, izročim, predam, prepustim, nudim, τριβήν dam čas za premislek, τινί τι komu kaj, πράγματα, πόλιν τινί; pren. izdam, ἐμαυτόν τινι izročim, zaupam se komu; b) povzročim, dam povod za kaj σπασμόν, πρόφασιν, ἀφορμὰς διαβολῆς; καιρόν dam priliko; c) kažem δικαιοσύνην, οὐδὲν μαλακόν ne kažem nobene popustljivosti; d) popuščam, οὐδέν na noben način se nočem vdati; dopustim, dovolim ὅσον ἐνέδωκαν αἱ μοῖραι, priznam ὁτιοῦν; e) τόνον ubiram. 2. intr. a) nagibljem, prepustim, vdam se τινί, πρός τι, οἴκτῳ usmiljenje me premaga, storim kaj iz usmiljenja; b) umaknem se, podvržem se (o vojski); c) izlivam se (o reki).

ἐν(ν)έπω ep. poet. [Et. ἐν + seqwō, lat. insece, povej = ἔννεπε; inquam iz in-squam, signum iz segw-nom; strsl. sokъ, sočiti, naznaniti, nem. sehen, sagen. – Obl. impf. ἔννεπον, fut ἐνισπήσω in ἐνίψω, aor. ἔνισπον, 2 sg. ἔνισπες, cj. ἐνίσπω, impf. ἔνισπε in ἐνίσπες]. 1. napovedujem, povem, o-, naznanjam, omenjam, sporočam, velim, zapovedujem, veže se s ὅτι, ὡς, z acc. c. inf. ali s pt. Ὀρέστην θανόντα da je Orest mrtev. 2. o(b)govorim, govorim, razgovarjam se πρός τινα.

ἐν-σκήπτω 1. trans. ion. vržem, pošljem v kaj, treščim v kaj βέλος, νόσον τινί udarim z boleznijo. 2. intr. treščim, udarim (o blisku), vderem, priderem εἴς τι.

ἐξ-αιρέω [gl. αἱρέω, aor. 2 ep. ἔξελον, pf. pass. ion. ἐξαραίρημαι, med. aor. NT ἐξειλάμην] I. act. in pass. 1. jemljem iz česa τί τινος, ἔκ τινος, (iz)praznim σφῆκας, τὰ ἱερά jemljem iz česa drob; iztrebim; ἀγώγιμα izložim, ὀφθαλμόν izderem NT. 2. izberem, izločim, izvzamem, namenim, posvetim τινί, ἐξαραιρημένος posvečen; ἐξελόντες μητέρας izvzemši matere. 3. jemljem proč, odpravljam, odstranjujem ἀπιστίαν, odnašam, zavzemam, osvojim, razdenem πόλιν, iz-, preganjam τινά, uničujem, θέσφατα ne oziram se na, (o)sramotim. II. med. 1. jemljem si iz česa φαρέτρης ὀιστόν, zvijem ἱστία, τὸν σῖτον izlagam (iz ladje); διαβολήν odstranjujem, odjemam, νεῖκος odpravljam. 2. izbiram se, (iz)volim si, δῶρον dobivam. 3. iztrgam, ugrabim, osvobodim, NT rešim, φρένας jemljem komu pamet; pass. ἐξαιροῦμαι τι oropajo me česa, ἐξαιρεθέντες τὸν Δημοκήδεα katerim je bil D. iztrgan, osvobodim (rešim) se česa; ἐξαιρεθέντες ἀδικίαν ὑπὸ τοῦ διδασκάλου ki so bili od učiteljev osvobojeni od krivičnosti.

ἐξ-αλαπάζω [fut. ἐξαλαπάξω, aor. ep. ἐξαλάπαξα] ep. (popolnoma) izpraznim, (o)pustošim, razdenem, razrušim, uničim.

ἐξ-είρω¹ [fut. ἐξερῶ, pf. ἐξείρηκα, aor. ἐξεῖπον, ἐξεῖπα] pravim, izpovem, javim, pripovedujem, razglašam, izblebetam, izdam τινί τι; τινά τι (slabo) govorim o kom, zmerjam, obiram koga.

ἐξ-έρχομαι d. m. [ep. aor. ἐξήλυθον] vun grem, hodim 1. hodim, grem iz, izidem (o nečistem duhu) NT; abs. τινός iz česa, ἔκ τινος, χώραν zapustim deželo, εἰς τόδ' ἀνόσιον στόμα zaidem tako daleč, ἐπὶ φορβῆς νόστον grem si iskat hrane, ἐπὶ θήραν grem na lov, ἔξοδον, στρατείαν začnem vojsko proti komu; ἡ ἀκοή glas izide, πίστις vera se razširi NT; ἄεθλα ἀγώνων odhajam na boj, ἐπί τινα krenem z vojsko proti komu, ἐπὶ πλεῖστον ἐξέρχομαι grem kolikor mogoče daleč za svojo koristjo, εἰς ἐφήβους stopim v vrsto efebov, δι' ἐλευθερίας prerijem se do svobode, ὑπόσπονδος sklenem premirje in odhajam. 2. o času: preidem, minem, pretečem, potečem σπονδαί. 3. izpolnim, uresničim se, κατ' ὀρθόν srečno (ugodno) se kaj izteče, ἄλλος pokažem se drugačnega, σαφὴς Φοῖβος gotovo se izvrši, kar je Feb prorokoval, ἀριθμὸς καὶ ἄλλοθεν οὐκ ἂν ἐλάττων ἐξέλθοι dobili bi lahko tudi od drugod nič manjše število.

ἐξ-ήκω (pr. s pf. pom.) 1. o osebah: vun sem prišel, izšel sem iz, dospel sem do smotra, ὁδόν prišel sem to pot, prehodil sem pot, pren. ἅλις ἵν' ἐξήκεις δακρύων dosti si jokal (dosti solz si prelil). 2. potekel sem, minil sem. 3. ion. poet. izpolnim se, izvršim se (o sanjah in prorokovanjih).

ἑξῆς adv., ep. ἑξείης 1. po vrsti, zapored(oma), drug za drugim; ὁ ἑξῆς sledeči, naslednji NT. 2. o času: zatem, potem, nato, ἡ ἑξῆς(sc. ἡμέρα) drugi (naslednji) dan NT.

ἐξ-ίστημι, NT ἐξ-ιστά(ν)ω [gl. ἵστημι, inf. pf. NT ἐξεστακέναι] 1. trans. postavljam vun ali proč, odvračam, τοῦ φρονεῖν ali φρενῶν zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, povzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem τινός, τινί, τινά, ἐκ τοῦ μέσου; πλόκαμος ἐξ ἕδρας se premakne; pren. izpreminjam se (o mišljenju), οἶνος ἐξίσταται se pokvari, νοῦς se izpridi, πρόσωπα ἐξεστηκότα popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se τοῦ φρονεῖν; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se ἀρχῆς; καρδίας τὸ δρᾶν dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali: odstopim od svoje namere); d) μαθημάτων pozabim; τοῦ τὰ δεινὰ ἀναλογίζεσθαι izbijem si misel na nevarnost iz glave.

ἐξ-όμνῡμι, ἐξ-ομνύω [fut. ἐξομοῦμαι] s prisego zanikam; med. prisežem, da ne vem o kaki stvari ničesar, inf. z μή, slovesno se odrečem, ἀρχήν službi.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.