Franja

κατα-βαίνω [gl. βαίνω; aor. 2 imp. κατάβα, κατάβηθι; ep. aor. 3 pl. κατέβαν; cj. 1 pl. καταβήομεν (-βείομεν); med. aor. mixtus κατεβήσετο, cj. καταβήσεται, imp. καταβήσεο] 1. intr. a) doli grem, stopam, korakam, skačem, lezem, grem iz mesta ali iz notranje dežele k obrežju, τινός, ἐκ, ἀπό τινος iz, z, ἀπὸ τοῦ ἵππου razjašem, τί, ἐς, ἐπί τι, ἐντός τινος, παρά τινα v, k, εἰς ἀγῶνα odrinem na niže ležeče borišče, grem v boj; θάλαμον v sobo, Ἀΐδαν v Had; κατέβη ἡ βροχή ploha se je usula NT; o govorniku: stopim z govorniškega odra; b) pren. spuščam se v kaj, ponižam se do česa, začnem o čem govoriti, končam govor s čim ἐς λίτας, κατέβαινε αὖτις παραιτεόμενος končal je s tem, da je zopet prosil, začel je zopet prositi. 2. (navidez) trans. κλίμακα grem po stopnicah doli, ὑπερώια iz gornjih sob.

κατα-βιβάζω velevam komu doli iti, stopiti, doli spravljam, peljem, ἐκ τῶν ὀρῶν prisilim koga, da pride doli; NT ἕως ᾅδου pahnem v pekel.

κατα-κρεμάννῡμι (v tmezi) ep. obešam na kaj ἔκ τινος.

κατα-κρημνίζω doli mečem, doli peham, strmoglavljam, ἔκ τινὸς s česa NT.

κατάλογος, ὁ (κατα-λέγω) naštevanje; zapisnik, seznam, popis, νεῶν popis brodovja, imenik (meščanov, ki morajo služiti v vojski), ἐκ καταλόγου στρατεύομαι sem vojak od predpisane vojaške dobe, οἱ ἐκ τοῦ καταλόγου za orožje sposobni državljani, καταλόγους ποιοῦμαι novačim, nabiram vojake.

κατάλυσις, εως, ἡ (κατα-λύω) 1. a) razrušenje, razpad, uničenje, prevrat (ustave), odstava, izgon, τῶν τυράννων ἐκ τῆς Ἑλλάδος izgon tiranov iz Grecije:; b) τοῦ πολέμου konec vojske, κατάλυσιν τοῦ πολέμου ποιοῦμαι končam vojsko; c) odpust, razpust στρατιάς. 2. prenočišče, postaja, gostilnica.

κατα-λύω (ῡ pred σ) I. act. 1. trans. a) odvezujem, izpregam ἵππους; b) razvezujem, raz-, podiram, uničujem, rušim, odpravljam (zakone, vlado), τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavljam, pahnem s prestola, καταλύομαι ἐκ βασιλέως kralj me odstavi od poveljništva; c) končam, dovršim πόλεμον, στρατιάν, στόλον raz-, odpuščam vojsko. 2. intr. a) spravim se, sprijaznim se, pomirim se s kom πρός τινα; b) izprežem, počivam, ustavim se, ostanem kje, stanujem, pomudim se pri kom πρὸς ἄριστον. II. med. pomirim se s kom, opustim prepir, sklenem mir, τινί s kom.

κάτοχος 2 (κατ-έχω) 1. poet. zadržan, uklenjen, premagan ὕπνῳ. 2. navdušen, zamaknjen, obseden ἐκ θείου.

κεραΐζω [inf. ep. κεραϊζέμεν] (gl. κήρ) ep. ion. (raz)rušim, plenim, pustošim, pokončam, morim, koljem, φάλαγγα prediram; ναῦς potapljam, ἱκέτας ἔκ τινος ropam, grabim iz česa.

κερδαίνω [fut. κερδανῶ, ion. κερδανέω in κερδήσω, -σομαι, aor. ἐκέρδηνα, ion. ἐκέρδησα] (κέρδος) 1. (pri)dobivam, iščem dobička, imam dobiček, korist, ἀπό, ἐκ, πρός, παρά τινος iz česa, od koga, μέγα κερδαίνω imam velik dobiček, χρηστὰ ἔπη dobim lepe (prijazne) besede, Μεγάροισι περιεοῦσι če se M. ohrani. 2. NT pridobim si kaj, naklonim si koga τί, τινά, obvarujem se česa ὕβριν.

κεφαλή, ἡ, dor. -λά [Et. iz ghebh -, nem. Giebel (got. gibla; stvn. gebal, glava). – ep. gen. dat. κεφαλῆφι]. 1. glava, ἐπὶ κεφαλήν na glavo, strmoglavo, κὰκ κεφαλῆς z glave, od konca do kraja, κατὰ κεφαλήν od zgoraj, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς od glave do nog; pren. a) glava (glavna oseba), gospodar; b) življenje τὴν κεφαλὴν παρατίθεμαι; c) opisuje osebo: κακὴ κεφαλή hudobnež, lopov. 2. o stvareh: najvišji, skrajnji del, vrh, kraj, rob, konec; ποταμοῦ izvir, τάφρου rob; γωνίας ogelni kamen NT; κεφαλὴν ἐπιτίθημι dovršujem.

κῑνέω (gl. κίω) I. act. 1. a) trans. storim, da se kaj premakne, premikam ἀνδριάντα, ἐκ τοῦ τόπον z mesta NT, odpeljem, od-, preženem, (za)podim v beg ἄνδρα; στρατιώτας velim vojakom odriniti, στρατόπεδον vzdignem se, odrinem iz tabora, krenem na pot, τινὰ λὰξ ποδί dregnem, sunem z nogo; b) intr. pomikam se naprej, odrinem. 2. tresem, majem κάρη, κεφαλάς NT, θύρην trkam, udarjam na vrata, dotikam se česa, ὅπλα pograbim orožje, τὰ ἀκίνητα dotaknem se, omenim, κίνει povej, odkrij Sof. Ant. 1061, χρήματα εἰς ἄλλο τι porabim (izročeni) denar v kak drug namen, τῶν χρημάτων polastim se, sežem po (tujem) denarju. 3. pren. a) razburjam, vznemirjam, vnemam, (raz)dražim κακά, ἀνὴρ ἄνδρα, izzivam τινά, vzbudim φθέγματα ὀρνίθων, povzročujem ὀδύνην, πόλεμον, motim (koga v premišljevanju, Pl. Simp. 175 b); b) ganem καρδίαν, πατρὸς στόμα; c) πᾶν χρῆμα, πάντα λόγον napnem vse moči, storim vse, porabim vsa sredstva; d) odpravljam, izpreminjam νόμους, νόμαια πάτρια. II. med. lotim se česa, podvzamem kaj τί. III. pass. s fut. med. 1. pomikam se, grem, odrinem, premaknem se, odpotujem. 2. pretrese me, sem (postanem) vznemirjen, nemiren. 3. nastanem θύελλα.

κλῑ́νω [Et. iz κλίνjω, lat. clino, are, nem. lehnen (intr.) iz stvn. hlinen; lehnen (trans.) iz stvn. hleinan, Leiter (stvn. hleitara, "prislonjena"). – Obl. fut. κλινῶ, aor. ἔκλῑνα, pf. κέκλῐκα, pass. pf. κέκλῐμαι, aor. ἐκλίθην in ἐκλίνην, fut. κλιθήσομαι in κλινήσομαι, ep. pf. pass. 3 pl. κεκλίαται, aor. pass. (ἐ)κλίνθην]. I. 1. trans. a) nagnem, upognem, τάλαντα nagnem tehtnico (tako, da ena skledica pade), μάχην dajem bitki drugo smer, obrnem, πρόσωπον povešam obraz NT, πόδα obrnem, naravnam korak, grem ἔξω τινός, ὄσσε πάλιν obračam nazaj, κλῇθρα ἐκ πυθμένων izderem iz, odprem; pos. potisnem nazaj, zapodim v beg Τρῶας; ἅπαντα τἀνθρώπεια poderem, παρεμβολάς odbijam napade NT; b) naslonim, prislonim, položim ποτὶ ζυγὸν, πρός τι, σάκε' ὤμοισιν. 2. intr. a) nagibam se, ἡμέρα κλίνει dan se nagiba NT, ἐπὶ τὸ χεῖρον poslabšam se; b) uležem se (k mizi). II. pass. 1. naslanjam se, opiram se, τινί, πρός τινι, na kaj, πρὸς κόλπον stisnem se k. 2. a) nagnem se (na stran), pripognem se, uklonim se, κάρη ἑτέρωσε ἐκλίνθη glava se je povesila, παρὲξ ὁδοῦ ἐν νεκύεσσιν zavijem (krenem) s pota med mrtvece; b) nagnem se, rušim se, poderem se τεῖχος; c) uležem se, padem na tla φύλλα κεκλιμένα; pf. ležim, sem, bivam, stanujem, počivam λίμνῃ, ῥηγμῖνι θαλάσσης, δισσαῖσιν ἀπείροις. III. med. naslanjam se σταθμῷ, ležim na čem τινί, ἠέρι zavit sem v kaj.

κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.

κοινό-τοκος 2 (τίκτω) poet. istega rodu, bratovski, ἐκ φίλων ἔτι κοινοτόκων εὐπατριδᾶν τ' ἀρωγαί pomoč od istorodnega plemenitega prijatelja (drugi berejo: ἐλπίδων ἔτι itd.: opora upanja na bratovo plemenito pomoč).

κοίτη, ἡ, ep. ion. poet. κοῖτος, ὁ (κεῖμαι) 1. leganje, ležanje, spanje, počitek, ὥρη κοίτοιο čas počitka; τὴν σκηνὴν εἰς κοίτην διέλυον da se uležejo k počitku, da gredo spat, κοῖτον ποιοῦμαι grem v posteljo, uležem se v posteljo. 2. ležišče, postelja, zakonska postelja, zakon; NT nečistost, κοίτην ἔχω ἔκ τινος spočela sem od.

κορώνη², ἡ (κορωνίς) 1. obroč(ek) na vratih, s katerim so se pripirala. 2. kavelj na koncu loka, kamor se je pripenjala tetiva.

κρεμά-ννῡμι [Et. nem. Rahmen (got. hramjan, križati). – Obl. fut. κρεμῶ, ᾷς, aor. ἐκρέμασα; ep. fut. κρεμόω; pass. κρέμαμαι, impf. ἐκρεμάμην, 2 sg. ep. ἐκρέμω, aor. pass. ἐκρεμάσθην]. 1. act. pustim, da visi, dam obesiti, obesim τί, τινά; na kaj ἔκ τινος, πρός τι, ἐπί τι, ἐπί τινος na čem. 2. intr. pass. obesim se, visim, ὑψόθεν visoko, v višini, v zraku, ἐκ τῶν ὤμων slonim na ramah, ὄρος κρέμαται ὑπὲρ ποταμοῦ gora visi nad reko.

κρίκος, ὁ obroč(ek); jarmovka (skozi katero se je vtikalo oje), τῶν ἱστίων obročki, na katerih so bila pritrjena jadra.

κρῑ́νω [Et. κρινjω, lat. cerno (iz crino), certus, cribrare; nem. rein (got. hrains). – Obl. fut κρινῶ, aor. ἔκρῑνα, pf. κέκρῐκα, pass. pf. κέκρῐμαι, aor. ἐκρίθην, fut. κριθήσομαι, adi. verb. κρῐτός in κριτέον; med. fut. κρινοῦμαι (tudi s pas. pom.), aor. ἐκρινάμην; ep. fut. κρινέω, aor. pass. ἐκρίνθην, 3 pl. ἔκριθεν, inf. κρινθήμεναι]. I. act. 1. ločim, od-, izločujem, od-, razbiram καρπόν τε καὶ ἄχνας, razvrstim, uredim ἄνδρας κατὰ φῦλα, razločujem τούς τε ἀγαθοὺς καὶ τοὺς κακούς. 2. izvolim, izbiram ἐρέτας, τινὰ ἐκ πάντων; odobravam, pripoznam τοὺς αὐτοὺς χορούς, γνώμην odločim se za predlog, glasujem za; δίδωμί σοι κρίναντι χρῆσθαι dam ti svobodo, da izbereš; κεκριμένος in κριθείς izbran, določen, izkušen, οὖρος določen veter, ki veje v gotovo stran. 3. a) sodim, razsojam, ταύτῃ tako, poravnavam νείκεα, prisodim komu kaj κράτος ἀριστείας; b) smatram, imam, proglasim za kaj ταῦτα ἄριστα; menim, mislim, da z inf., ὃν ἂν κρίνω ἐρρωμενέστατον εἶναι ki je po mojem mnenju najmočnejši; presojam kaj po čem πρός τι, tolmačim, razlagam ἐνύπνιον, ὄψιν; c) sodim, obsojam, izrečem (ob)sodbo, σκολιὰς θέμιστας izrekam krivične sodbe, θανάτου obsodim na smrt; d) tožim, kličem na odgovor, περὶ θανάτου tožim na življenje in smrt; e) zaslišujem, preiskujem, poizvedujem, vprašujem τινά Sof. II. med. 1. izbiram sebi, zase ἀρίστους. 2. razlagam ὀνείρους. III. pass. 1. izberejo, izvolijo, odločijo me, presojajo me, prištevam se; Ἑλλήνων ἕνα κριθέντ' ἄριστον ki slovi kot največji junak; μάχαι κρίνονταί τινι odločitev bitke je odvisna od koga; osebni sklad: κρίνομαι (z inf.) odloči se o meni, da. 2. a) (po)kličejo me pred sodišče, (za)tožijo me, obsodijo me τῇ αὐτῇ ψήφῳ, περὶ θανάτου, θανάτου δίκῃ κρίνομαι tožijo me na življenje in smrt, ὁ κρινόμενος obtoženec; b) prihajam pred sodišče, prepiram se δίκῃ, περί τινος; μένος Ἄρηος κρίνεται μνηστῆρσι καὶ ἡμῖν boj med snubci in med nami se odloči, οὐ κρινοῦμαι τῶνδέ σοι τὰ πλείονα o tem se nočem več s teboj prepirati. 3. merim (borim) se s kom Ἄρηι.