-
δειπνίζω (δεῖπνον) [pt. aor. ep. δειπνίσσας] (po)gostim, (na)hranim τινά.
-
δεκά-μηνος 2 (μήν) desetmesečen, ἡ αἵρεσις ἦν δεκάμηνος se je izvršila v desetem mesecu po …
-
δεκα-στάτηρος 3 vojak, ki dobiva mesečno po deset staterov (= 40 K).
-
δενδίλλω ep. živo (po)gledam koga, ogledujem εἴς τινα (samo pt. praes.).
-
δεξιόομαι (δεξιός) d. m. [fut. δεξιώσομαι, aor. ἐδεξιωσάμην, pass. ἐδεξιώθην] (po)dam komu desnico v pozdrav ali slovo, sežem komu v roko, pozdravim koga τινά, poslovim se, δῆμον prosim česa od naroda, potegujem se pri narodu za službo.
-
δεσπόσυνος 3 (δεσπότης) poet. gospodarjev, gospodinjin, knežji, kraljev, εὐχαῖσι δεσποσύναις po prošnjah (= po želji) vladarice (gospodinje).
-
δεύτερος 3 [Et. sor. z δεύομαι trpim pomanjkanje, zaostajam za, at. δέομαι, gl. δέω] 1. drugi (po številu, času in vrsti), naslednji, nadaljnji, poznejši, ἐμεῖο δεύτεροι za menoj, po moji smrti; δεύτερος αὐτός on in še eden, samodrug; δευτέρῳ ἔτει τούτων drugo leto potem; adv. (τὸ) δεύτερον = ἐκ δευτέρου NT drugikrat, drugič, zopet. 2. drugi (po vrednosti, dostojanstvu, činu), manjši, nižji, slabši; δεύτερος γίγνομαι dobim drugo darilo ali nagrado; οὐδενὸς δεύτερός εἰμι ne zaostanem za nobenim; τὰ δεύτερα = δευτερεῖα drugo darilo, druga nagrada; δεύτερα ἡγέομαι smatram za manj vredno, ni mi mar česa.
-
Δηίφοβος, ὁ Prijamov sin, po Paridovi smrti Helenin soprog.
-
δῆλος 3 in 2, ep. tudi δέελος [Et. δεjηλος, kor. dejā, svetiti; sor. Ζεύς] viden, očividen, očiten, jasen, razviden; δῆλος ἦν (ὡς) σπεύδων jasno (očitno) je bilo, da se žuri; δῆλος γίγνομαι ποιῶν očitno delam; δῆλος ἦν οἰόμενος jasno je bilo, da je mislil; δῆλον ποιῶ s pt. ali s ὅτι (po)kažem, da; δῆλός εἰμι, ὅτι očito je, da; pogosto abs.: δῆλον δέ s sledečim γάρ dokaz za to je, da.
-
δηλόω [fut. pass. δηλωθήσομαι in δηλώσομαι] 1. trans. razodevam, storim, da je kaj očitno, pojasnjujem, razlagam, odkrivam, objavljam, (po)kažem, dokazujem, oznanjam, sporočam τί τινι, πρός, εἴς τινα; s pt. očitno kaj delam; δηλοῖς ὥς τι σημανῶν νέον očitno je, da (očividno) hočeš oznaniti nekaj novega, ὥς σε δηλώσω κακόν (ὄντα) dokazal bom, da si …; δηλοῖς γὰρ καλχαίνουσ' ἔπος očividno premišljuješ nekaj težkega; δηλώσω πατρὶ μὴ ἄσπλαγχνος γεγώς pokazal bom očetu, da se mu ni iznerodil sin. 2. intr. pokažem se; δηλοῖ ὅτι jasno, očito je, pokaže se, da.
-
δημηγορέω (δημ-ηγόρος) sem ljudski govornik, govorim (javno) narodu, πρὸς χάριν govorim komu po volji; govorim dolge govore; subst. ὁ javni govornik.
-
δημοκοπικός 3 ki se ljudstvu prilizuje, ki hrepeni po njegovi naklonjenosti.
-
δημόσιος 3 (δῆμος) 1. javen, državen, naroden, ljudski. 2. ὁ δημόσιος državni suženj, klicar, pisar, rabelj. 3. τὸ δημόσιον, τὰ δημόσια a) občinstvo, država, τὰ δημόσια πράττω opravljam državne posle; πρὸς τὸ δημόσιον πρόσειμι prevzemam državne posle; b) državno imetje, državna blagajna; c) državna ječa; γράμματα državni arhiv. 4. δημοσίᾳ, ion. -ίῃ javno, državno, v imenu države, na državne stroške, po narodnem sklepu.
-
διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.
-
δια-βεβαιόομαι d. m. trdno obetam, zagotavljam, (po)trdim NT.
-
διάγραμμα, ατος, τό (δια-γράφω) 1. načrt, oris, risanje, črta δυσσύνετον; lik (pos. geometrijski). 2. zapisnik, lestvica, skala; ὥσπερ ἀφ' ἑνὸς διαγράμματος kakor po eni glasbeni lestvici. 3. naredba, razglas.
-
δια-δέχομαι d. m. prejemam, dobivam, prevzemam kaj od prejšnjega posestnika, izmenjavam, prevzemam izmenoma; διαδεχόμενοι po vrsti, drug za drugim; τὴν ἀρχὴν μετά τινος sledim komu v vladi; λόγον παρά τινος govorim za kom; διαδεξάμενος ἔλεγον govoril sem (nato) potem; νὺξ πόνον διαδεδεγμένη ἀπωθεῖ noč odganja (od prejšnje noči) prejeto nadlogo.
-
διάδοχος 2 (δια-δέχομαι) ki prevzame kaj za ali po kom, ki komu nasleduje ali sledi τινός, τινί; subst. ὁ naslednik (v državni službi ali poveljstvu), namestnik, prejemnik, dedič, τινός v čem.
-
διαιτάω1 in med. (δίαιτα1) [impf. διῄτων, fut. διαιτήσω, aor. διῄτησα, pf. δεδιῄτηκα, -μαι, aor. pass. διῃτήθην; ion. impf. διαιτᾶτο] obdržim, ohranim pri življenju, zdravim, živim koga; pass. in med. živim, hranim se, prebivam, stanujem kje; οἰκουρὸν δίαιταν živim osamljen, samotarim, πολλὰ ἐς θεοὺς νόμιμα δεδιῄτημαι držal sem se verskih običajev (ravnal sem se po …).
-
δια-κηρῡκεύομαι d. m. pogajam se po klicarju s sovražnikom πρός τινα.