-
ἀνθηρός 3 (ἀνθέω) 1. cvetoč, cvetličnat, bliščeč. 2. nov, mlad, močan, jak, silen.
-
ἀνθῐνός 3 cveten, cvetličen.
-
ἀνθρωπ-ᾰ́ρεσκος 3 (ἀρέσκω) kdor želi ljudem (dopasti) ugajati NT.
-
ἀνθρώπειος 3, ion. ἀνθρωπήιος in ἀνθρώπινος 3 človeški, zemeljski, dostojen človeka, človeku primeren; subst. ἡ ἀνθρωπηίη(sc. δορά) človeška koža; πᾶν τὸ ἀνθρώπινον ves človeški rod; τὸ ἀνθρώπινον (in. pl.) človeške, pozemske zadeve, napake, zmote, usoda itd.
-
ἀνῐᾱρός 3, ion. ep. ἀνιηρός (ἀνία) [comp. ep. ἀνιηρέστερος, sup. ἀνιαρότατος] 1. act. nadležen, siten, togoten, neslan, pust. 2. pass. žalosten, užaljen, tužen.
-
ἀν-οιστός 3 (adi. verb. od ἀνα-φέρω) ion. javljen, prijavljen, priglašen pri kom.
-
ἀν-ομολογούμενος 3 nesoglasen, protisloven, nasproten.
-
ἀνταῖος 3 (ἄντα) poet. nasproten, spredaj, sovražen; πληγή rana na prsih; ἀνταίαν μ' ἔπαισε (πληγήν) ranil me je spredaj (= smrtno).
-
ἀντ-άξιος 3 ep. iste vrednosti, istovreden τινός.
-
ἀντί-βιος 3 (βία) ep. sovražen, protiven. – adv. ἀντι-βίην nasproti, sovražno; ἔρχεσθαι iti v boj, πειρηθῆναι poskusiti se s kom v boju.
-
ἀντιλογικός 3 sposoben za ugovarjanje (izpodbijanje), λόγος sofističen govor, protigovor.
-
ἀντίος 3 (ἄντα) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. ὁ ἀντίος nasprotnik, protivnik, sovražnik; τὸ ὑμέτερον ἀντίον γίνεται vi nasprotujete, z ἢ: οἱ λόγοι ἀντίοι εἰσὶν ἢ οὓς ἐγὼ ἤκουον besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; ἁδεῖα μέν, ἀντία δ' οἴσω prinesem sicer prijetne besede, akoravno izrekam nasprotno mnenje; ἔστη ἀντίος stopil je predenj. – adv. ἀντία, ἀντίον nasproti, pred τινός, ἐκ τοῦ ἀντίου od nasprotne strani, ἀντία, ἀντίον αὐδάω τινά od-, nagovarjam koga, ὅς τις σέθεν ἀντίον εἴπῃ kdor ti ugovarja.
-
ἀντί-τυπος 2 in 3 (τύπτω) 1. act. a) odbijajoč; b) trd, nedostopen, uporen, zoprn. 2. pass. odbit; spredaj zadet; τύπος ἀντίτυπος (o kladvu in nakovalu) protiudarec, στόνος odjekujoč, odmevajoč. 3. podoben; τὸ ἀντίτυπον posnetek, slika, podoba NT.
-
ἀνυστός 3, at. ἁνυστός (adi. verb. od ἀνύτω) izvršljiv, izvedljiv, mogoč; ὡς ἀνυστὸν σιγῇ kolikor mogoče, kar najbolj tiho.
-
ἄνωγα ep. ion. poet. [Et. sor. z ἦ "rekel je" (iz ἦκτ'), lat. aio iz agjo, rečem; adagio pregovor; prodigium (= napovedano), znamenje –. – stari pf. s prez. pomenom; imper. 2 sg. ἄνωχθι, 3 ἀνωγέτω, 2. pl. ἄνωχθε, inf. ἀνωγέμεν; plpf. ἠνώγεα, 3 sg. ἠνώγει, ἀνώγει; poleg tega oblike od pr. ἀνώγω, impf. ἤνωγον, ἄνωγον, fut. ἀνώξω, aor. ἤνωξα] zapovedujem, velevam, opominjam, priganjam τινά, τινί in inf.
-
ἀνώτατος 3 najvišji.
-
ἀνωτερικός 3 više ležeč; τὰ ἀνωτερικὰ μέρη gorenji deli Male Azije NT.
-
ἀνώτερος 3 višji, poprejšnji. – adv. ἀνώτερον više, poprej NT.
-
ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.
-
ἁπᾰλός 3 nežen, mehek, mlad, blag, mehkužen; ἁπαλὸν γελάσαι sladko se zasmejati, namuzniti se.