Franja

ἕρση, ἡ, ep. ἐέρση [Et. iz ϝερση, kor. wers, zmočiti, poškropiti] 1. rosa, rosna kaplja. 2. jagnjiček (in sicer poznič).

ἐρυθρός 3 rdeč, Ἐρυθρὴ θάλασσα ἡ Rdeče morje, Indijsko morje s perzijskim in arabskim zalivom.

ἐρυμνότης, ητος, ἡ trdnost kakega mesta, nedostopnost, utrdba.

ἐρυσῑ́βη, ἡ (lat. robigo) medena rosa, smod, rja.

ἐρῠσί-πτολις, ὁ, ἡ (ἐρύομαι, πόλις) ep. zaščitnik, branitelj, rešitelj mesta.

ἐρωή¹, ἡ ep. premikanje, polet, lučaj, met, zamah, naval.

ἐρωή², ἡ ep. umikanje, odmor, τινός od česa.

ἐρώτημα, ατος, τό ἐρώτησις, εως, ἡ vprašanje τινός, poizvedovanje po čem περί τινος.

ἔσθημα, ατος, τό, ἐσθής, ῆτος, ἡ, ἔσθησις, εως, ἡ NT ἔσθος, ους, τό ep. (ἕννυμι) obleka, oblačilo, rjuha, posteljna oprava; vojaška obleka.

ἑσπέρα, ἡ, ion. -ρη [Et. lat. vesper, vespera, slov. večer, idevr. we-spero-s; poleg tega kor. je idevr. we-qero-s = slov. večer] 1. večer, εἰς τὴν ἑσπέραν proti večeru. 2. zapadne dežele, zapad πρὸς ἑσπέραν proti zapadu, zapadno.

ἑστία, ἡ, ion. ἑστίη [Et. iz ϝεστία, kor. wes, gl. ἄστυ in ἄεσα] 1. (domače) ognjišče, oltar; pren. dom, hiša, bivališče, stanovanje, družina, domovina, svetišče. 2. pers. Vesta, boginja domačega ognjišča.

Ἑστίαια, ἡ, ion. Ἱστιαίη, ep. Ἱστίαια mesto na Evboji; preb. Ἑστιαιεύς, Ἱστιαιεύς, ὁ; Ἑστιαιῶτις, Ἱστιαιῆτις, ἡ ozemlje mesta Hestiaje.

ἑστίᾱμα, ατος, τό poet. ἑστίᾱσις, εως, ἡ (ἑστιάω) pojedina, obed, (po)gostitev, gostija, hranjenje.

ἑστι-ῶτις, ιδος, ἡ (ἑστία) poet. ki prihaja od hiše αὔρα.

ἐσχάρα, ἡ, ion. -ρη ep. [Et. kor. jes; iz jεσχαρᾱ, slov. is-kra; gen. dat. ep. ἐσχαρόφιν] 1. (domače) ognjišče, žrtvenik, oltar. 2. pogorišče, žerjavica, posoda za žerjavico.

ἐσχατιά, ἡ, ion. -ιή (ἔσχ-ατος) skrajni del, kraj, rob, krajna stran, meja; od mesta oddaljeno posestvo; πολέμοιο zadnje čete.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

ἑταίρα, ἡ, ion. -ρη, ep. ἑτάρη (ἑταῖρος) 1. tovarišica, družica, prijateljica, pomočnica. 2. ljubica, vlačuga, nečistnica.

ἑταιρεία, ἡ ion. -ηΐη in ἑταιρία (ἑταῖρος) tovarišija, prijateljstvo, političen klub, stranka.

ἑταιρίς, ίδος, ἡ ἑταιρίστρια, ἡ vlačuga, nečistnica.