Franja

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

ἀσκητός 3 (ἀσκέω) 1. umetno narejen, skrbno izdelan, νῆμα tenek, tenko preden. 2. kar potrebuje vaje ali kar se da z vajo doseči ἀρετή.

ἀ-σπούδαστος 2 (σπουδάζω) poet. kar se ne sme delati, kar ni vredno prizadevanja, slab; σπουδάζω ἀσπούδαστα hitim z nesrečno vnemo, σπεύδω ἀσπούδαστα pečam se s stvarmi, s katerimi bi se ne smel.

ἀ-σύφηλος 2 [Et. sor. s σοφός] ep. neprijazen, zaničljiv, oduren, prezirljiv, žaljiv ἔπος; μ' ἀσύφηλον ἔρεξεν nedostojno je z menoj ravnal.

ἄτερ [Et. iz sn̥ter, stvn. suntar, "abgesondert", lat. sine] praep. z gen. ep. poet 1. brez, razen; ἄτερ θεῶν brez volje bogov; ἄτης ἄτερ neglede na. 2. oddaljen od, daleč od.

ἀττικίζω (Ἀττικός) držim z Atenci.

αὐδήεις 3 ep. govoreč, z govorom obdarovan (o bogovih, ki govore kakor ljudje).

αὐλ-ῶπις, ιδος, ἡ (αὐλός, ὤψ) ep. z dolgo cevjo, z dolgim tulom, τρυφάλεια čelada s cevnatim nastavkom, v katerega so vtikali perjanico.

αὔτ-ανδρος 2 z moštvom vred. – adv. αὐτανδρί.

αὐτ-άρκης, αὔταρκες (αὐτός, ἀρκέω) ki sam sebi zadostuje, ki je sam s seboj zadovoljen, ki ne potrebuje tuje pomoči, samostalen, neodvisen, dovolj močan, πρός, εἴς τι; skromen, zmeren, z malim zadovoljen NT. – adv. αὐτάρκως; αὐταρκέστατα ζῆν prav zadovoljno živeti.

αὐτο-γέννητος 2 (γεννάω) od istih staršev rojen (o Jokasti in Ojdipu); κοιμήματα zakon z lastnim sinom.

αὐτό-θεν adv. 1. kraj. z ravno istega mesta, odtod, odondod, od tukaj, ἐξ ἕδρης kar (koj) s svojih sedežev; pogosto = odondod, kjer se nahaja govornik. 2. časovno na mah, takoj. 3. brez ovinkov, naravnost; zato.

αὐτοκτονέω poet. umorim se sam, umorim z lastno roko; pl. medsebojno se morimo, morimo drug drugega.

αὐτο-κτόνος 2 (κτείνω) poet. sam ali z lastno roko moreč, moreč sebe ali svoje sorodnike χείρ.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

αὐτ-ουργός 2 (ἐργάζομαι) kdor sam dela, samodelaven, rokodelec; χερί z lastno roko; kdor je na težko delo navajen.

αὐτό-χειρ, ρος, ὁ, ἡ (χείρ) kdor z lastno roko izvrši, mori, lastnoročen, moriven; subst. začetnik, povzročitelj, storilec, morivec; μίασμα grozen, strašen bratomor.

αὐτοχειρία, ἡ lastnoročno dejanje, umor, samomor; adv. αὐτοχειρίᾳ z lastno roko.

ἀφ-ορμίζομαι med. poet. storim, da ladje odjadrajo, spustim ladje v morje, χθονός odjadram z brodovjem od suhe zemlje.

ἀ-χείρητος 2 ἀ-χειροποίητος 2 ne z rokami narejen; samorastel NT.