Franja

ἐπιστεφής 2 ep. do vrha (roba) napolnjen, τινός s čim.

ἐπι-στέφω 1. act. poet. izlivam komu v čast na grob pitno daritev χοάς. 2. med. ep. napolnjujem do vrha (roba) τινός.

ἐπίτονος, ὁ (ἐπι-τείνω) vrv, s katero je bila privezana jadrnica na jambor; po drugih: vrv, ki je šla od vrh jambora do zadnjega krna.

ἐπι-φέρω [aor. ἐπήνεγκα, ion. ἐπένεικα] ἐπι-φορέω I. act. 1. do-, prinašam, dovajam komu kaj γῆν, τὸ ἐναντίον τινί, σουδάρια ἐπί τινα pokladam na NT, ψῆφον glasujem za; pos. prinašam (bogovom ali umrlim) darila, daritve, στέφανον τῷ νεκρῷ polagam na. 2. nosim na koga ali proti komu, αἰτίαν zvračam na koga krivdo, očitam krivdo NT, τὴν ὀργήν jezim se NT, κρίσιν izrečem sodbo NT, χεῖράς τινι položim roko na, grdo ravnam, napadem, Ἄρηα, πόλεμόν τινι vzdignem se z vojsko nad koga, začnem vojno s kom, ὅπλα τινί zgrabim za orožje proti komu, napadem z orožjem, ὑπερβολήν pomnožujem, δουλείαν, ἐλευθερίαν prinašam komu sužnost, svobodo. 3. očitam, pripisujem komu kaj τί τινι, μωρίην, μανίην τινί smatram za neumnega, ὀργάς τινι izkazujem svojo naklonjenost, ustrezam komu, ψόγον karam, grajam. II. med. prinašam s seboj. III. pass. 1. a) drevim, pridrevim, navalim, planem nad τινί, θάλαττα morje se visoko dviga; b) pren. napadem z besedami, sramotim, zmerjam τινί. 2. pridem pozneje, sledim, τὰ ἐπιφερόμενα bodočnost, preteča nevarnost.

ἐπι-χωρέω 1. intr. prihajam, približujem se, napadam. 2. trans. priznavam, do-, pripuščam, dovoljujem, vdajam se, izpregledam komu kaj τινί τι.

ἐπ-οχετεύω 1. act. napeljujem vodo, do-, nalivam. 2. med. napeljujem k sebi, sprejemam v sebe ἵμερον.

ἔσ-τε [Et. iz ἐνσ-τε, gl. εἰς] 1. praep. do, tja do, pogosto z ἐπί, πρός, εἰς. 2. conj. dočim, medtem ko, dokler ne; veže se z inf., z ind., opt. ali s cj. in ἄν.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

ἔτι adv. [Et. lat. et, sor. slov. predl. od (iz ot, prim. ot-rok)] 1. čas. še, še vedno, še dalje, ἔτι γε še sedaj, ἔτι καὶ νῦν še tudi sedaj, νῦν ἔτι (sedaj) še vedno, ἔτι καὶ ἐς τόδε še zmerom, do tega trenotka, οὐκέτι, μηκέτι nič več, οὐδεὶς ἔτι nihče več. 2. a) dalje še, vrhu tega, razen tega; b) pri komp. ἔτι μᾶλλον še več.

ἔτος, ους, τό [Et. iz ϝέτος, lat. vetus, eris, strsl. vetъhъ, star (iz vetuso-); odtod imena (prvotno) enoletnih živali: lat. vitulus, nem. Widder] leto; v pl. čas, ὥρα ἔτους letni čas, ἔτος εἰς ἔτος od leta do leta.

εὖ, ep. ἐύ [Et. ἐύς iz esu-s, kor. es, biti (lat. esse!)] adv. 1. dobro, prav; srečno, lepo, εὖ κατὰ κόσμον lepo v redu; v zvezi z glagoli δρῶ, ἔρδω, ποιῶ τινα dobro ravnam, dobrote izkazujem; εὖ πράττω, πάσχω, ἔχω dobro mi je, dobro se mi godi, imam srečo, dobivam dobrote, εὖ γίγνεταί τινι dobro se godi komu NT, εὖ φρονῶ prav mislim, sem pameten, εὖ λέγω τινά dobro govorim o kom, τὸ εὖ sreča, blagostanje. 2. εὖ μάλα prav dobro, izvrstno, εὖ γε prav tako, εὖ πάντες vsi skupaj, εὖ πάντα vse do zadnjega.

εὔ-λεκτρος 2 (λέκτρον) poet. 1. z lepo posteljo, preljubezniv, lep, dražesten νύμφα. 2. Afroditin pridevek: ki podeljuje zakonsko srečo, ki obuja ljubezen do dražestnih nevest Κύπρις.

εὔνοια, ἡ, ion. -οίη 1. dobrohotnost, naklonjenost, vdanost, prijazno mišljenje, milost παρά τινος, ljubezen, δι' εὐνοίας z dobrohotnostjo, dobroto, κατ' δι' εὔνοιαν, μετ' εὐνοίας, εὐνοίᾳ iz dobrohotnosti (naklonjenosti), dobrohotno, z ljubeznijo, prijazno; ἡ σὴ εὔνοια do tebe, ἡ τῶν Ἑλλήνων εὔνοια ljubezen do Helenov, tudi εἴς τινα, εὔνοιαν παρέχω τινί izkazujem prijaznost, kažem se dobrohotnega. 2. pl. dokazi prijaznega mišljenja, δίδωμι dajem radovoljna darila.

εὐπορέω (εὔ-πορος) [augm. ηὐ in εὐ] 1. intr. obilujem, dobro izhajam, imam obilo česa τινός, živim v izobilju, imam zalogo česa, sem premožen ἀπό τινος, morem, znam (kaj izvršiti ali odgovoriti); καθὼς ηὐπορεῖτο τις vsak po svojem premoženju NT, πόλεμος εὐπορεῖ dobiva potrebna sredstva, je dobro preskrbljena. 2. trans. pridobivam, pribavljam (si kaj), pridem do česa.

εὐσέβεια, ἡ, poet. -βία strah božji, bogaboječnost, pobožnost; spoštovanje (ljubezen) do domovine, staršev itd.; πρὸς εὐσέβειαν λέγω svetujem ono, kar vodi k pobožnosti = pobožno, εὐσέβειαν ἐκ πατρὸς οἴσει imela (žela) boš slavo, da si pobožno izizvršila otroško dolžnost.

εὐσεβέω sem pobožen, bogaboječ, ravnam pobožno, izpolnjujem svojo dolžnost do bogov (staršev, domovine) εἰς, περί τινα, častim bogove τὰ πρὸς θεούς.

ἐφ-ίημι, ion. ἐπ-ίημι [fut. ἐφήσω, aor. ἐφῆκα, ep. ἐφέηκα, cj. ἐφῶ, ep. ἐφήω, ἐφείω] I. act. 1. trans. a) pošiljam, gonim, podim h komu ali nasproti komu τινά τινι, ἐπί τι, ὄνους ταῖς ἵπποις spuščam k; b) ščuvam koga na koga τινὰ ἐπί τινα, zapeljem, zvodim, pripravim do česa inf.; c) mečem na koga, izpuščam, streljam, ἔγχος, βέλεά τινι, ἐπί τινι; zgrabim, popadem, pestim χεῖράς τινι; ὕδωρ ἐπί τι napeljem kam; d) pre-, dopuščam τινί, inf., ἡνίας λόγοις popuščam, izročam διαφθοράν τινι, dovoljujem; e) naročam, nalagam, velevam komu τινί; f) prisodim, naklonim, pošljem komu (nad koga) kaj πότμον. 2. intr. prepuščam se, vdajam se τινί. II. med. 1. a) zahtevam, želim kaj, hrepenim po čem, stremim za čim, potegujem se za kaj τινός; χαίρειν τἄλλ' ἐγώ σ' ἐφίεμαι po tvoji volji se naj zgodi vse drugo; b) merim na kaj τῶν ὄψεων. 2. naročam, velevam, zapovedujem τινί τι; εἰς τὴν Λακεδαίμονα je poslal v L. povelje. 3. dovoljujem, dopuščam τινί z inf.

ἐφ-ικνέομαι d. m., ion. ἐπ-ικνέομαι 1. pridem, dospem, segam do česa, dohitim, razprostiram se ἐπί τι, ἅμα ἀλλήλων ἐφίκοντο srečala (spopadla) sta se, ἐφ' ὅσον μνήμη ἐφικνεῖται kakor daleč sega, φθεγγόμενος ἐφικνέομαι dosežem z glasom, da me slišijo. 2. dosežem, dobim kaj, ἐκέλευε τὸν Ἑλλήσποντον τριηκοσίας ἐπικέσθαι μάστιγι πληγάς ukazal je, da naj dobi Helespont tristo udarcev z bičem; λέγων ἄριστα razložim, opišem kaj prav dobro, najbolje pogodim.

ἐχ-έγγυος 2 (ἐγγύη) poet. 1. ki je porok, ki jamči πρός τι, zanesljiv, varen. 2. vsled poroštva zavarovan, ἔλαβες τὸν ἱκέτην ἐχέγγυον sprejel si v varstvo mene, ki sem pribežal do tebe.

ἔχθος, ους, τό ἔχθρα, ἡ, ion. -ρη mržnja, sovražno mišljenje, sovraštvo, τινός koga in proti komu = πρός, εἴς τινα; pl. povod sovraštva; τῷ ἔχθει, κατ' ἔχθος τινός iz sovraštva do koga; ἔχθος ἐχθαίρω gojim (smrtno) sovraštvo, sovražim, ἔχθραν συμβάλλω nakopljem si sovraštvo, sprem se; εἰς ἔχθραν ἔρχομαι skregam se, sprem se s kom; καθίστημί τινα εἰς ἔχθραν τινί zasovražim koga komu; πρὸς ἔχθραν ποιοῦμαι λόγον govorim iz sovraštva.