Franja

Βραγχίδαι, αἱ kraj pri Miletu, kjer je upravljala Apolonovo svetišče svečeniška družina Branhidov, ki se je tako imenovala po svojem predniku Βράγχος.

βωστρέω (βοάω) ep. po-, prikličem koga τινά.

γαλᾱνόω dor. = γαληνόω (po)mirim.

γᾰλήνη, ἡ [Et. od. γελάω, smejem se, veder sem, odtod: γλήνη, γλῆνος, γλαυκός] tihota, tišina, brezvetrje, morska gladina; γαλήνην ἐλαύνω plovem po mirnem morju; pren. veselost, radost, mir.

γαμβρός, ὁ [Et. γαμ-ρός, gl. γαμέω] sorodnik po ženitvi: 1. hčerin mož, zet. 2. svak (sestrin mož, ženin brat). 3. tast.

γέγωνα (gl. γιγνώσκω) ep. [pf. s prez. pom. 3 s. γέγωνε, imper. γέγωνε, pt. γεγωνώς], poleg tega γεγωνέω, γεγώνω, γεγωνίσκω [inf. ep. γεγωνέμεν, impf. ep. γεγώνευν, ἐγεγώνει, fut. γεγωνήσω] oglašam se, kličem, govorim, pravim, oznanjam, ὅσσον γέγωνε βοήσας kakor daleč se sliši človeški glas; γέγωνέ τε πᾶν κατὰ ἄστυ njen klic se je slišal po celem mestu.

γεννάδᾱς, ου, ὁ plemenit (po rodu ali značaju).

Γερήνιος, ὁ Nestorjev priimek, po mesenskem mestu ἡ Γερηνία.

γίγνομαι d. m. [Et. iz g'enē, g'eno; lat. gigno, nātus iz gnatus, nāscor, nem. Kind, Knabe; gršk. še κασί-γνητος, γνωτός, γνήσιος, γόνος. – Obl. fut. γενήσομαι, aor. ἐγενόμην, pf. γεγένημαι, γέγονα; ep. aor. 3 sg. γέντο, iter. γενέ-σκετο, pf. 3 pl. γεγάᾱσι, inf. γεγάμεν, pt. γεγαώς, ῶτος, υῖα, plpf. 3 du. γεγάτην; poet. pf. pt. γεγώς, ῶσα, gen. ῶτος; NT aor. ἐγενήθην; ion. γίνομαι] I. postanem, nastanem 1. rodim se; ἐκ, παρά, ἀπό τινος: rodim se komu, izviram od koga; εἴκοσιν ἔτη γεγονώς 20 let star; pf. pogosto s prez. pomenom εὖ, καλῶς; sem plemenitega rodu. 2. o stvareh: nastanem, sem, nastopim ἄνεμος, dogodim se, pripetim se, zgodim se, rastem, vršim se μάχη, ἀγορή, πόλεμος; τὰ γιγνόμενα ἐν ἀγρῷ pridelek, dobitek; o dohodkih in denarju: do-, prihajam, dotekam, καρποὶ οἱ ἐκ τῶν ζῴων γιγνόμενοι dohodki od živine, τὸ γιγνόμενον dohodek, dobiček, izkupilo, zaslužek, prejemek, τὰ γεγενημένα, τὰ γιγνόμενα dogodki, preteklost, resnica; λέγω τὰ γιγνόμενα povem resnico; τὸ γενησόμενον uspeh; γίγνεταί τινι (z inf. ὡς, ὅτι) mogoče je (komu); o času: pridem, minem, potečem; ἐν ταῖς γιγνομέναις ἡμέραις v dneh, ki so bili k temu potrebni (sledeče dni); o številu: znesem, znašam, οἱ γενόμενοι δασμοί došli davki, dac; ἀριθμὸς γεγονώς skupno število; πλείους ἐγίγνοντο tvorili so večino; ἐγένοντο οἱ σύμπαντες vseh skupaj je bilo. II. pridem v kako stanje, sem, postanem kaj 1. s subst. in adi.: δηίοισι χάρμα; πάντα izpreminjam se v vse mogoče stvari; παντοῖος na vso moč si prizadevam; ἐγένοντο ἄνδρες ἀγαθοί izkazali so se kot vrli možje; τὰ ἱερὰ οὐ γίγνεται žrtve so neugodne, εὖ γίγνεται se srečno izvrše, so ugodne; τὴν ἡλικίην pridem v moško dobo. – Pomni zlasti zveze s subst. κλοπεύς, κωλυτής, κτείνας γίγνομαι itd. = κλέπτω, κωλύω, κτείνω itd. 2. z adverbi: εὖ (κακῶς) γίγνεται po volji, srečno (slabo) se mi izvrši kaj, se izteče, srečno se razvija (moj položaj), ἐγγύς pridem blizu, ἡ μάχη οὕτως ἐγένετο se je tako izvršila, ἄνω γίγνομαι pridem gori (ἐκεῖ tja, ὄπισθεν za hrbet, πέραν na ono stran); τρίχα ali τριχῇ γίγνομαι razdelim se v tri dele; δίχα γίγνομαι razdelim se v dva dela, ločim se. 3. z zavisnimi skloni: a) gen. νίκη γίγνεταί τινος pripade komu; γίγνομαί τινος pridem pod koga (v njegovo oblast); ἐμαυτοῦ (ἐν ἐμαυτῷ) γίγνομαι pridem k sebi, do zavesti, zavem se, ohrabrim se, pomirim se; τῶν δικαστῶν postanem (sem) sodnik; ἐλπίδος μεγάλης trdno se nadejam; b) z dat. τινί pripade mi kaj v delež, τιμωρίη μοι γίγνεται trpim kazen; γίγνομαί τινι pridem komu v roke; c) z acc. ἐμὲ χρεὼ γίγνεται potrebujem česa. 4. s predlogi: ἀπό τινος pridem od (dovršenega dela), vrnem se, ἀπὸ δείπνου pridem od obeda, odobedoval sem; διά τινος peljem skozi ὁδός, δι' ἔχθρας sprem se s kom, δι' ὀργῆς τινί razsrdim se nad kom; εἰς Λακεδαίμονα odidem v L.; ἔν τινι pridem kam, sem med ljudmi, ἐν πολέμῳ nahajam se v vojski, ἐν ἐμαυτῷ gl. 3 a; ἐν ποιήσει pečam, bavim se s čim, ἐν πείρᾳ občujem s kom, ἐξ ἀνθρώπων umrjem, ἐξ ὀφθαλμῶν izginem izpred oči; ἐπὶ τοῦ ὄρους pridem na goro; ἐπί τινι pridem komu v pest, (pod njegovo oblast), postanem odvisen od koga (ἐπὶ βασιλεῖ); κατά τι pridem kam; μετά τινος prestopim h komu; παρά τι opiram, naslanjam se na kaj; περί τι bavim se s čim, περί τινα pridem v bližino koga; πρός τινι lotim se česa, dospem kam; σύν τινι pridružim se komu; ὑπέρ τινος sem nad kom; ὑπό τινι pridem pod oblast koga.

γιγνώσκω [Et. iz g'enē, g'enō, lat. nosco, i-gnōro, gnārus, narrare iz gnārāre, slov. zna-ti, zna-k, zna-menje, nem. kennen, Kunde, kund, Kunst. – Obl. fut. γνώσομαι, aor. ἔγνων, (γνῶναι, γνούς), pf. ἔγνωκα, pass. pf. ἔγνωσμαι, aor. ἐγνώσθην, fut. γνωσθήσομαι, adi. verb. γνωστός; ep. aor. cj. γνώω, -ομεν, -ωσι, inf. γνώμεναι, NT 3 sg. aor. γνοῖ; ion. praes. γῑνώσκω] 1. a) spoznam, ἔν τινι na čem, ἔκ τινος po čem; γυναῖκα NT; o-, zapazim, u-, zagledam, uvidim, izkusim; pogosto s pt.: ἔγνωκα ἠπατημένη spoznala sem, da sem prevarana, γιγνώσκω ἄνθρωπος ὤν spoznam, da sem človek; b) nav. pf. poznam, znam, vem, razumem ὄρνιθας, priznam, Ἑλληνιστί znam grško NT. 2. sodim, razsodim, odločim, določim, mislim, menim, sem mnenja ali prepričanja, οὐκ ὀρθῶς motim se, ἄλλα γιγνώσκω sem drugega mnenja, τἀναντία γιγνώσκω sem nasprotnega (sovražnega) mišljenja, οἱ ταὐτὰ γιγνώσκοντες somišljeniki, αὐτοὶ γνόντες po lastnem sklepu. 3. pass. poznajo me, poznan sem, ὡς δ' ἐγνώσθη τὸ πρᾶγμα ko se je to razglasilo, ἐγνωσμένος odločen, stanoviten (v svojem mnenju).

γλίχομαι d. m. držim se česa, zahtevam kaj, težim po čem, hrepenim po čem, prizadevam si τινός, περί τινος, ὡς z ind. fut., inf.

γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.

γνώριμος 2 in 3 (γνῶναι) 1. (po)znan, očiten, sprijaznjen, ugleden, znamenit, odličen; subst. ὁ znanec, prijatelj; οἱ odličniki, imenitniki, plemenitaši. 2. poznaten, umljiv.

γνῶσις, εως, ἡ (γνῶναι) 1. spozna(va)nje, mišljenje, znanje NT, izprevidnost, razsodnost, ἡ τοῦ οἰκείου γνῶσις ἀπιστεῖται ne more se spoznati, je li kdo prijatelj ali sovražnik. 2. (raz)sodba, (po)znanje.

γοάω in med. (gl. γόος) [fut. γοήσομαι, ep. praes. γοόω, inf. γοήμεναι, impf. 3 pl. γόων, iter. γοάασκεν, aor. 2 γόον] javkam, plakam, tugujem, objokujem τινά, žalujem po kom, z dvojnim acc. πολλὰ ὀδύρματα γοᾶσθέ τι zelo žalujete po …

γρύψ, γρυπός, ὁ [Et. iz γρυπός zakrivljen, imenovan po krempljih] orlolev, krilati lev (bajna ptica s štirimi nogami).

δαίμων, ονος, ὁ, ἡ [Et. ki deli, prisoja, gl. δαίομαι] 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij; b) duh umrlih; c) NT zli duh, hudič. 3. božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; πρὸς δαίμονα proti božji volji, κατὰ δαίμονα slučajno, po božji volji, σὺν δαίμονι z božjo pomočjo.

δαίνῡμι ep. poet. ion. [fut. δαίσω, aor. ἔδαισα; med. praes. cj. 2 sg. δαινύῃ, opt. 3 sg. δαινῦτο, 3 pl. δαινύατο, impf. δαίνυ' = ἐδαίνυο; fut. δαίσομαι, aor. ἐδαισάμην] 1. act. delim, razdelim, podelim, dam komu njegov delež, τινά pogostim koga, τινί s čim, γάμον napravim komu svatovski obed, τάφον napravim pogrebni obed. 2. med. dam si po-, dodeliti, dam se pogostiti, obedujem, gostim se, udeležim se svatovskega ali pogrebnega obeda, pogrebujem, jem, požrem (o Hadu), grizem, mučim (o bolečini).

δαπανάω [fut. δαπανήσω itd., pf. δεδαπάνημαι, 3 pl. praes. ion. δαπανέονται] 1. act. (po)tratim, (po)trošim, izdam, porabim, razsipljem, εἰς, πρός τι za kaj; πόλιν izpraznim, izmolzem. 2. med. (po)trošim, porabim iz svojega τὶ εἴς τι zapravim.

δεῖ³ impers. [δέῃ, δέοι, δεῖν, δέον, impf. ἔδει, fut. δεήσει, aor. ἐδέησε, ion. impf. ἔδεεν] 1. treba je, potrebno je, mora (sme) se; z nikalnico ne sme se, ni potrebno, οὐδὲν δέον dočim, ker, dasi ni (bilo) potrebno, τὸ δέον, τὰ δέοντα kar je potrebno, nujno, primerno, pravilno, dolžnost; εἰς τὸ δέον καθίσταμαι spravim v tir; δέον ἐστί NT = δεῖ. 2. δεῖ τινος manjka česa, nedostaja česa, potrebno je, πολλοῦ, ὀλίγου δεῖ mnogo (malo) manjka, da, δεῖ μοί τινος potrebujem česa; εἰδὼς ἡμᾶς δέον vem, da moramo; εἰς τὸ δέον po potrebi, o pravem času; οὐδὲν δέον brez potrebe. – adv. δεόντως kakor je potreba (prav).