Franja

ὀπαῖον, τό odprtina (luknja) na strehi (za dimnik), dimnik.

ὄπι-σθε(ν), ep. tudi ὄπι-θε(ν) [Et. lat. ob, op (iz opi), n. pr. op-erio, sor. ἐπί] I. adv. 1. kraj.: zadaj za, vzad, od zad(aj), za hrbtom, οἱ ὄπιθεν λόγοι sledeče (naslednje) knjige, καταλείπω ostavljam, zapuščam, μένω zaostajam, ποιοῦμαι ποταμόν ὄπισθεν postavim čete tako, da imajo reko za hrbtom = krijem (četam) hrbet z reko; pren. ἔθνη ὄπισθεν ποιοῦμαι podvržem si; τοὺς ὄπισθεν εἰς τὸ πρόσθεν ἄγω dam zadaj stoječim (= premaganim) prvo mesto; ὄπισθεν γίγνομαι pridem za hrbet, οἱ ὄπισθεν kar je zadaj, zadnji deli, ἐκ τοῦ ὄπισθεν od zadaj, za hrbtom. 2. čas. pozneje, potem, vbodoče. II. praep. z gen.: za τῆς θύρης, δίφρου ὄπισθεν; pren. οὕτω χρὴ διὰ στέρνων ἔχειν γνώμης πατρώας πάντ' ὄπισθεν ἑστάναι treba je misliti v srcu, da je vse za očetovo voljo = da je treba očetovo voljo bolj spoštovati nego vse drugo.

ὀπίσω adv., ep. ὀπίσσω [Et. iz ὀπιτjω, gl. ὄπιθεν] 1. kraj.: nazaj, zadaj, odzadaj, οἱ ὀπίσω λόγοι sledeče (naslednje) knjige, τὸ ὀπίσω, εἰς τοὐπίσω nazaj; kot praep. z gen.: za NT. 2. čas.: pozneje, vbodoče, πρόσσω καὶ ὀπίσω λεύσσω, ὁράω gledam naprej in nazaj (kot znamenje preudarjanja). 3. ion. poet. iznova, zopet λύω.

ὁπλῑτικός 3 ki se tiče hoplita, hoplitski, φάλαγξ pehota legije; subst. τὸ ὁπλιτικόν hopliti, ἡ ὁπλιτική borilna umetnost hoplitov, τὰ ὁπλιτικά ἐπιτηδεύων umetnik v borjenju (mečevanju).

ὅπλον, τό [Et. iz sop-lo-m, sor. ἕπω], nav. v pl, oprava, priprava 1. orodje (pos. kovaško). 2. ladijna oprava, oprema, vrvje na ladji; sploh: vrv. 3. a) bojna oprava, orožje; pos. težko orožje (oklep in ščit); τίθεμαι ὅπλα: α.) položim orožje; β.) utaborim se, ustavim se; γ.) postavim se (stopim) v bojni red; b) pren. oboroženi vojaki, oboroženci; pos. težkooboroženci, hopliti, ἐξέτασιν ποιοῦμαι ὅπλων pregledujem hoplite; c) orožni prostor, tabor, straža, πρὸ τῶν ὅπλων pred taborom, ἀπὸ τῶν ὅπλων daleč od tabora.

ὅπως, ep. tudi ὅππως, ion. ὅκως (korel. k πῶς) I. adv. 1. relat. in v zav. vpraš. kako, kakor, na kakšen način, (tako) kakor, ὅπως ἄν (κέ) kakorkoli, kakor pač, οὐ γὰρ οἶδα, παιδείας ὅπως ἔχει ne vem, kako je z njegovo izobrazbo, ὅπως ἔχω kakor sem pač, ne da bi se pripravil, takoj; posebno pomni zvezo: οὐκ ἔσθ' ὅπως nikakor ne, po nobeni ceni, nikoli, οὐκ ἔσθ' ὅπως οὐ vsekakor, na vsak način, gotovo, οὐκ ἔσθ' ὅπως ποτέ ni mogoče, da bi kedaj, οὐκ ἂν γένοιτο τοῦθ' ὅπως ἐγὼ οὐ φανῶ τοὐμὸν γένος vsekakor bom svoj rod odkril; οὐ γὰρ γένοιτ' ἂν ταῦθ', ὅπως οὐχ ὧδ' ἔχειν kajti ne more se zgoditi, da bi to ne bilo tako, kajti to se ne da izpremeniti (= kar je storjeno, nestorjeno več ne bo, Valjavec), οὐχ ὅπως … ἀλλ' οὐδέ ne samo ne … ampak niti; οὐχ ὅπως kam li, οὐχ ὅπως … ἀλλὰ (καί) ne samo ne … ampak celo. 2. pri sup. = kar, čim ἄριστος. II. veznik 1. v časovnih stavkih (= ὅτε) ko, kadar, bržko (= ὅπως τάχιστα), kadarkoli. 2. finalno (s cj., opt. ali ind. fut.) da (bi), zanikano: ὅπως μή da ne (bi), da le ne bi, μὴ ὅπως (ne boj se, da =) kaj šele, niti; z ind. fut. se veže zlasti za glagoli stremljenja (verba studii) τῶν Κορινθίων πρασσόντων, ὅπως τιμωρήσονται αὐτούς; pogosto stoji ὅπως nezavisno, da izraža krepek poziv ali svarilo: ὅπως οὖν ἔσεσθε ἄνδρες ἄξιοι τῆς ἐλευθερίας da ste mi (bodite) torej možje, vredni svobode; ὅπως μὴ ὁ σοφιστὴς ἐξαπατήσῃ da nas le ne bi prevaral. 3. za glagoli sentiendi, dicendi itd. = ὅτι da.

ὅρᾱμα, ατος, τό (ὁράω) ὅρᾱσις, εως, ἡ 1. pogled, vid. 2. kar kdo vidi, prizor, prikazen.

ὁράω [Et. iz ϝοράω, kor. wer, nem. be-wahren, wahr-nehmen, ge-wahr (wer-den). – Obl. impf. ἑώρων, fut. ὄψομαι, aor. εἶδον, pf. ἑώρακα, pass.pf. ἑώραμαι, ὦμμαι, aor. ὤφθην, fut. ὀφθήσομαι, adi. verb. ὁρατός, ὀπτός, ὀπτέον – ep. ὁρόω, ὁράᾳς, ὁρόωσι, opt. ὁρόῳτε, pt. ὁρόων, ὁρόωσα; med. ind. 2 sg. ὅρηαι, 2 pl. ὁράασθε, inf. ὁράασθαι, impf. ὁρόωντο; act. 3 sg. ὅρα, med. 3 sg. ὁρᾶτο, fut. 2 sg. ὄψεαι, pf. ὄπωπα, plpf. ὀπώπεε, -πει; ion. ὁρέω, 1 pl. ὁρέομεν, 3 pf. ὁρέουσι, pl. ὁρέων, -έουσα, -έον, impf. ὥρεον, med. pr. ind. ὁρέομαι, cj. ὁρέομαι, pt. ὁρεόμενος, impf. ὡρεόμην]. I. act. vidim 1. intr. morem videti, gledam, zrem, motrim; a) abs. ὁρᾷς; lat. viden', vidiš? pt. ὁρῶν na svoje oči, ὁρῶντα λέγω kar jasno vidim t. j. govorim resnico; b) s predlogi: εἴς τι, εἴς τινα na kaj (koga), πρός τι upiram oči v kaj, πρὸς τὰ χρηστά gledam na, κατά τι gledam doli na kaj, ἐπὶ πόντον tja na morje; c) gledam, pazim, čuvam se, trudim se, sem v skrbeh ὅπως, ὅπως μή; εἰ ako; d) φίλως ὁράω rad vidim, ako; e) o krajih: obrnjen sem, ležim τὸ τεῖχος ὁρᾷ εἰς ali πρὸς τὴν θάλασσαν. 2. trans. a) vidim, zagledam, ogledam, zapazim τί, τινά ali s pt. ὡς εἶδε τὸν Κλέαρχον διελαύνοντα ko je zapazil, da jaše Kl.; φῶς ὁρῶ živim, οὐκέτι ὄψομαι bom mrtev; b) obiskujem, shajam se s kom; c) duševno: spoznam, opazim, razumem, vem; doživim ταύτην ἡμέραν; d) τινί τι oskrbim komu kaj. II. pass. vidijo me, pokažem se, τὰ ὁρώμενα vse, kar se vidi; s pt. ὤφθη φεύγων videli so, da je bežal.

ὄργανον, τό orodje, priprava, stroj, glasbilo; pren. ἁπάντων κακῶν ὄργανον orodje vseh hudobij.

ὀρέγω, ep. ὀρέγνῡμι [Et. lat. rego, ere, nem. recken. – Obl. fut. ὀρέξω, aor. ὤρεξα, med. fut. ὀρέξομαι, aor. ὠρεξάμην in ὠρέχθην, pf. ὀρώρεγμαι, adi. verb. ὀρεκτός, ep. aor. ὄρεξα, ὀρεξάμην, pf. 3 pl. ὀρωρέχαται, plpf. 3 pl. ὀρωρέχατο]. I. act. 1. iztegujem, razprostiram, molim proti χεῖρας εἰς οὐρανόν, χεῖράς τινι iztegujem roke po kom, πάντοσε (o beraču, ki prosi daru). 2. a) nasproti molim, prožim, (po)dam χεῖρας, τὸ κέρας, πιεῖν, τὴν κύλικα; b) dam nazaj δέπας πιοῦσα; c) do-, podelim κῦδος, τάχος, εὖχος; Sof. Fil. 1202 izkažem ljubav, uslišim prošnjo. II. med. 1. iztegujem se, sklonim se, segam po čem χερσί, πρός τι, posegam po παιδός, ποσσί dirjam v skoku, ἔγχει zamahnem, pomerim, χεῖρα iztegnem svojo roko, τρὶς ὠρέξατ' ἰών trikrat je mogočno stopil. 2. (po)primem, zadenem, ranim. 3. hrepenim, stremim, težim po čem, želim kaj τινός, inf.

Ὀρέστειον, τό mesto v Arkadiji.

ὄρθιος 3 in 2 (ὀρθός) 1. navkreber ali v breg, strm ὁδός, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen γέρρα; ὥστε πάντας ὀρθίας στῆσαι τριχάς tako da so vsem stopili lasje pokoncu; τὸ ὄρθιον breg, strm vrh, pobočje, πρὸς ὄρθιον εἶμι (ἄγω) grem (peljem) navkreber, v breg, κατὰ τοῦ ὄρθίου strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, τὰ ὄρθια τὰ ἐς τὴν μεσόγαιαν φέροντα ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist νόμος, κηρύγματα, κωκύματα. – adv. ὄρθια glasno ἤυσε. 4. v vojaškem govoru; ὄρθιοι λόχοι podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, προσβάλλω ὀρθίοις λόχοις napadem s podolgastimi stotnijami, λόχους ὀρθίους ποιῶ, ἄγω(oppos. φάλαγξ bojni red s širokim čelom).

ὀρθός 3 [Et. iz ϝορθϝός, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rōd-na), rastem iz orst-, ordh-t-; lat. ar-duus, arbor] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stopili pokoncu (so se naježili), οὖς ὀρθὸν ἵστημι nastavljam uho, strižem z ušesi, ἐξ ὀμμάτων ὀρθῶν, ὄμμασιν ὀρθοῖς z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost ὁδός, ὀρθὴν (ὁδόν) naravnost, ravnim potom, δι' ὀρθῆς ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, ἐς ὀρθὸν ἵσταμαι sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen λόγος, ἔπος, pravičen; τὸ ὀρθόν, τὰ ὀρθά pravica, resnica; ὀρθῷ λόγῳ v resnici, ἐς ὀρθὸν ἐκφέρω μαντεύματα uresničim, izvršim, δίκης ἐς ὀρθὸν φωνέω resnično. 4. adv. ὀρθῶς = κατὰ τὸ ὀρθόν na pravi način φιλομαθεῖς, prav, primerno, pravično, resnično δικάζω.

ὀρθόω (ὀρθός) I. act. 1. a) postavim pokoncu, vzravnam, (kvišku) dvignem κάρα; b) postavim, (z)gradim, sezidam ἔρυμα. 2. pren. naravnam, popravim, izboljšam, srečno vodim (izvršujem), pospešujem, dvignem, osrečujem koga, priskrbujem komu kaj (čast, moč). II. pass. 1. postavim se pokoncu, zravnam se σῶμα, stojim ravno, vzdignem se, ὀρθωθείς pokoncu postavljen, naslonjen na, τὸ γνώμην ὀρθοῦσθαι priti do zavesti, zavedeti se. 2. imam uspeh, uspevam, napredujem, posreči se mi kaj ἡ διάβασις; zadenem, dobro sem urejen (vladan), οἱ ὀρθούμενοι ki se dajo voditi, τὸ ὀρθούμενον (srečen) uspeh, πόλις ὀρθουμένη mesto v blagostanju, ἢν τόδ' ὀρθωθῇ βέλος ako ta puščica zadene. 3. pren. sem resničen, οὕτω ὀρθοῖτ' ἂν ὁ λόγος to bi bila pač resnična beseda.

ὁρίζω, ion. οὐρίζω (ὅρος) [fut. ὁριῶ, aor. ὥρισα, pass. pf. ὥρισμαι, aor. ὡρίσθην] I. act. in pass. 1. trans. a) postavim mejnike, določim mejo, τὴν χώρην ἐπὶ τοῖσδε pod temi pogoji; (od)ločim, (od)delim, omejujem τὴν γῆν, τὴν ἀρχήν, οὗ ὡρίζετο ἡ ἀρχή kjer je bila meja njegove dežele; obmejim (s koli), ogradim τέμενος, βωμούς; Νεῖλος οὐρίζει τὴν Ἀσίην τῆς Λιβύης loči Azijo od Libije; b) sploh: ločim, delim, prerežem, διδύμους πόντου πέτρας jadram (peljem se) skozi; c) določim τὸ πολὺ καὶ τὸ ὀλίγον, naklonim σωτηρίαν τινί, dam νόμον ἐν ἀνθρώποισι; z zav. stavkom: ὁρίσατέ μοι μέχρι πόσων ἐτῶν δεῖ določite; pass. μέχρι τοῦδε ὡρίσθω ὑμῶν ἡ βραδύτης (samo) tako daleč naj sega vaša počasnost; d) določim pojem, opredelim ὁ εὐσεβὴς ὀρθῶς ἂν ὡρισμένος εἴη. 2. intr. mejim na kaj, držim se česa πρός τι. II. med. 1. postavljam si kaj kot mejo στήλας, določim (si) mejo, ogradim si ὅρον, dam si obmejiti; določim, posvetim komu kaj βωμοὺς τέλη τ' ἔγκαρπα Διΐ, z inf. ἱερὸν ἔχειν izgovorim si, zahtevam zase svetišče. 2. a) izjavim, trdim αὐτὸν πολεμεῖν, označujem, smatram za τὴν εἰρήνην ταύτην, proglašam koga za kaj εὐεργέτας ἀγαθοὺς ἄνδρας; b) določim pojem, opredelim δικαίους τοὺς εἰδότας, določim kaj s čim, opišem τὸ καλόν ἡδονῇ τε καὶ ἀγαθῷ.

ὅριον, τό (ὅρος) 1. meja; pl. okraj, pokrajina, ozemlje. 2. ladjišče, zavetišče za ladje (pl.).

ὅρισμα, ατος, τό, ion. οὔρισμα, τό (ὁρίζω) meja.

ὅρκιον, τό, nav. pl. 1. prisega, ὅρκια ὄμνυμι, ποιοῦμαι, δίδωμι prisegam. 2. s prisego potrjena pogodba (zaveza, obljuba); πατρῷα očetu dana obljuba, ὅρκιά ἐστί τινι prisega veže koga. 3. ὅρκια darilna živina, ὅρκια τάμνω, ποιοῦμαι ἐπί τινι sklepam pogodbo s kom, svečano se dogovarjam s kom, θάνατόν τινι v njegovo smrt.

Ὁρμένιον, τό mesto v Tesaliji.

ὅρμημα, ατος, τό (ὁρμάω) 1. ep. razburjenost, strah. 2. NT udarec, napad.