Franja

φιλοκαλέω 1. sem prijatelj lepega, ljubim lepo in blago. 2. iščem svojo čast v čem, sem častihlepen, prizadevam si, trudim se (vneto).

φιλό-καλος 2 kdor ljubi lepo in blago, ljubitelj lepote, bleska, sijaja; περὶ ὅπλα kdor ljubi lepo orožje.

Φιλοκτήτης, ὁ iz Meliboje v Tesaliji; bil je slaven strelec in je imel Heraklejev lok in njegove puščice, s katerimi edinimi se je mogla Troja osvojiti.

φιλό-κωμος 2 (κῶμος) ki ljubi vesele izprevode in gostije.

φιλο-λάκων, ωνος, ὁ, ἡ pristaš Lakedajmoncev in njih ustave.

φίλ-ομβρος 2 (ὄμβρος) ki ljubi dež in mokroto.

φιλονῑκία, ἡ in pl. 1. hrepenenje po zmagi (prvenstvu), tekmovanje, častihlepnost, ljubosumnost. 2. prepirljivost, pričkanje, πρός τινα (τι) s kom, περί τινος o čem.

φίλος 3 [voc. φίλε in φίλος; comp. μᾶλλον φίλος, φίλτερος (poet.), sup. μάλιστα φίλος, φίλτατος; redko φιλώτερος, φιλώτατος; φιλαίτερος, φιλαίτατος; ep. φιλίων, poet. φίλιστος] 1. pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. ὁ φίλος prijatelj, tovariš, zaupnik, ἡ φίλη žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali = lasten φίλον ἦτορ, οἱ φίλοι svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, φίλα φρονέω (οἶδά) τινι naklonjen sem komu, φίλα ποιοῦμαί τινι sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. adv. φίλως, φιλικῶς, φιλίως rad, prijazno, ljubeznivo.

φιλότης, ητος, ἡ 1. a) ljubezen, prijateljstvo, prijazno razmerje, dobrohotnost, naklonjenost; φιλότητα τάμνω sklenem prijateljsko zvezo, slično φιλότητα βάλλω in τίθημι; b) gostoljubje, gostoljubnost παρέχω. 2. (čutna) ljubezen, uživanje ljubezni. 3. konkr. v nagovoru: ὦ φιλότης = ὦ φίλε.

φιλοφρονέομαι dep. (φιλό-φρων) [aor. ἐφιλοφρονησάμην in ἐφιλοφρονήθην] sem prijaznega mišljenja, ljubeznivo ravnam s kom, sem komu naklonjen ali prijazen, izkažem komu svojo naklonjenost τινί, ποιῶ τι φιλοφρονούμενος storim kaj iz prijaznosti; τινά prijazno pozdravljam, prijazno se poslavljam.

Φῑνείδης, ου, ὁ sin Fineja, kralja v Salmidesu v Trakiji; pl. Finejeva sinova Pleksippos in Pandion.

φλέγω [Et. kor. bheleg, svetiti se, goreti; lat. flagro, flamma, fulgeo, fulgor, oris, fulgur; nem. blitzen (iz blikzen). – Obl. fut. φλέξω, aor. ἔφλεξα, pass. pf. πέφλεγμαι, aor. ἐφλέχθην; vzpor. obl. φλεγέθω in φλογίζω] 1. trans. (za)palim, zažigam, vnemam, razsvetljujem, se-, požigam, uničujem τί, ἄταν οὐρανίαν razplamenim nesrečo do neba; pren. razburim, razvnamem, mučim. 2. intr. in pass. žarim, svetim, sijem, gorim, plamenim; pren. vnamem se, razburim se.

φοβέω (φόβος, φέβομαι) [fut. φοβήσω, aor. ἐφόβησα, ep. φόβησα; pass. pr. pt. φοβεύμενος, impf. 3 pl. φοβέοντο, plpf. 3 pl. πεφοβήατο, aor. 3 pl. (ἐ) φόβηθεν; ion. pr. 2 sg. φοβέαι, imp. 2 sg. φοβέο in φοβεῦ] I. act. prepodim, spodim, zapodim v beg, preženem; plašim, strašim koga τινά. II. pass. 1. dam se prepoditi, zapodijo me v beg, preplašen bežim pred kom τινά, ὑπό τινος. 2. a) dam se preplašiti, strašim se, plašim se, bojim se, sem v strahu, ὑπό τινι pred kom, τινά, τί koga, česa, περί τινος, ἀμφί τινι za koga, εἰς, πρός τι z ozirom na kaj, tudi ὅπως μή, z inf. pomišljam se, ne upam se; b) častim, spoštujem, οἱ φοβούμενοι τὸν θεόν izpreobrnjenci NT.

φόβος, ὁ (φέβομαι) 1. ep. beg, πρὸ φόβοιο zaradi bega, φόβονδε v (na) beg, k begu; pooseblj. Φόβος sin in spremljevalec Arejev. 2. a) strah, bojazen, groza, φόβῳ, ἐκ, ὑπὸ φόβου, διὰ φόβον, σὺν φόβῳ iz (od, zavoljo) strahu, διὰ φόβον εἰμί sem v vednem strahu, τινός pred kom, περί τινος za kaj z inf., μή, ὅπως μή; b) kar zadaje strah, strašilo, strahota, grožnja, nevarnost.

Φοινῑ́κη, ἡ Fenicija; Φοίνῑκες, οἱ Feničani; fem. ἡ Φοίνισσα Feničanka, kot adi. feničanski; adi. Φοινῑκήιος 3 in Φοινῑκικός 3 feničanski.

Φοῖνιξ, ῑκος, ὁ 1. Agenorov sin, Kadmov in Evropin brat. 2. Ahilov odgojitelj. 3. Azopov pritok v tesalski Ftiotidi. 4. Feničan.

φοίνιος 3 in 2 ep. in poet., ep. φοινός 3 1. pass. rdeč kot kri, krvavordeč, temnordeč, krvav, αἷμα kri iz rane. 2. act. krvoločen, krvoželjen, smrtonosen, okrvavljen.

φοιτάω, ion. φοιτέω [ep. impf. 3 sg. (ἐ) φοίτα, 3 du. φοιτήτην] 1. a) pogosto hodim (zahajam) kam, pri-, dohajam, obiskujem koga εἰς, πρός, παρά τινα; hodim semtertja, okrog hodim (hitim, letam, dirjam); εἰς διδασκάλου, -ων(sc. οἰκίαν) hodim, zahajam v šolo, εἰς αὐτό τινι pogosto se shajam s kom, hodim na razgovor s kom; b) rojim, blodim, klatim se, μανιάσιν νόσοις okoli besnim. 2. hodim na trg, dohajam (o dohodkih), dovažam se (o stvareh), ὄνομα prodiram do …, razširjam se (o slavi in govorici).

Φολόη, ἡ gora na meji med Arkadijo in Elido.

φόνιος 3 in 2 poet. 1. morilen, poguben, krvoločen. 2. krvav, okrvavljen.