-
ὑπ-ηρέτης, ου, ὁ (ἐρέτης) 1. veslar, mornar. 2. sluga, služabnik, strežnik, pomočnik, tovariš, spremljevalec, vojaški sel, raznašalec ukazov v vojni, pribočnik; a) krvnik, birič, liktor; b) sluga oklopnikov, ki je nosil prtljago, ščit in živež.
-
ὑπο-δδείσας in sl. gl. ὑπο-δείδω.
-
ὑπό-δρα adv. (ὑπό, δέρκομαι) od spodaj in postrani pogledavši; vedno v zvezi, ὑπόδρα ἰδών izpod čela, jezno, srepo, pisano, zaničljivo pogledavši.
-
ὑπο-τοπέω, -εύω in med.-pass. [aor. ὑπετοπήθην z akt. pom.] 1. sumim, slutim, menim. 2. imam koga na sumu, sumničim koga τινά, inf., acc. c. inf., inf. in μή.
-
ὑπο-τρέχω [aor. ὑπέδραμον] 1. tečem, utečem izpod (vzdignjene) roke ὑπό τι, τινί; pritečem h komu τινί, νησίον jadram mimo, zanese me na (otočič) NT. 2. dirjam za kom, prehitim v teku koga in ga ujamem λῃστάς. 3. uležem se na kaj τινί, prikupim se, priliznem se.
-
ὑπο-τύπτω ion. doli porinem, pogreznem κοντῷ ἐς λίμνην, ὑποτύψας κηλωνηίῳ ἀντλέει spustil je vedro v vodo in jo zajel.
-
ὕπ-ουλος 2 (οὐλή) 1. spodaj ali znotraj gnojen, zunaj cel in zdrav, znotraj pa ves gnil in bolan. 2. pren. a) skrivaj bolehajoč, bolehav, κακῶν poln tvorov(uljes), napolnjen z nesrečo; b) znotraj pokvarjen, lokav, potuhnjen, lažniv, ὁ ὕπουλος hinavski prijatelj. – adv. ὑπ-ούλως ἔχω πρός τινα imam piko na koga, sovražim koga.
-
ὑπο-φέρω [gl. φέρω, ion. aor. ὑπήνεικα] 1. (od)nesem izpod česa, odpeljem, odvedem, rešim (iz nevarnosti) τινά; pren. premaknem, zmešam ἑορτάς, zapletem, zapeljujem. 2. vozim, peljem navzdol; πληγήν udarim od zgoraj; pass. a) plovem, vozim se po reki navzdol τῷ ποταμῷ, drevim doli črez drn in strn; b) dam se zapeljati πρός τι; skrit sem pod čim, izgubim pogum, propadem. 3. držim kaj nasproti; a) ponujam σπονδάς; b) izgovarjam se s čim μῆνας; c) vzbujam ἐλπίδα. 4. nosim za kom ὅπλα. 5. pren. prenašam, trpim τί NT.
-
ὑπό-χειρ, ος, ὁ, ἡ poet. ὑπο-χείριος 2 in 3 (χείρ) kar je v (pri) roki, v oblasti koga, podložen, podvržen, ὑποχείριον ποιοῦμαι, παρέχω τινά podvržem, podjarmim si koga, ὑποχείριος γίγνομαι pridem pod oblast koga, ὑποχείριον ἔχω imam v svoji oblasti; ὑποχείριον λαμβάνω τινά dobim v svojo oblast.
-
ὑπο-χθόνιος 2 in 3 (χθών) podzemeljski.
-
ὑπ-ωρόφιος 2 in 3 (ὀροφή) pod isto streho (bivajoč), v hiši; subst. ὁ gost.
-
Ὑρίη, ἡ 1. mesto v Bojotiji. 2. mesto v Japigiji (med Tarentom in Brundizijem).
-
Ὑρκανία, ἡ dežela med Kaspijskim morjem in Medijo; adi. Ὑρκάνιος 3.
-
ὕσπληξ, ηγος, ἡ vrv, ki je bila potegnjena preko dirkališča in za katero so stali tekmovalci pred tekmo.
-
ὑφ-έρπω [tudi v tmezi; impf. ὑφεῖρπον] poet. skrivaj se priplazim, prilezem, se prikradem, ὑφεῖρπε γὰρ πολύ zopet in zopet sem moral na to misliti; drugi: novica se je namreč na tihem daleč širila.
-
φαγεῖν [Et. prv. pom. delež dobiti = jesti; slov. bogat, u-bog; tudi Bog = delivec. – Obl. inf. def. aor. ἔφαγον k ἐσθίω; ep. φάγον, cj. 3 sg. φάγῃσι, inf. φαγέειν in φαγέμεν, NT fut. φάγομαι, 2 sg. φάγεσαι] snesti, požreti, uživati, použiti, potrošiti, zapraviti.
-
φαέθων 3 (φαίνω) ep. poet. svetel, bliščeč, πάννυχα καὶ φαέθοντα ponoči in podnevi.
-
φαιδ-ιμόεις 3 ep. φαίδ-ιμος 2 in 3 ep. (φαιδ-ρός) 1. blesteč, svetel, bliščeč. 2. krasen, zal, postaven; slaven.
-
φαλλός, ὁ lesen klinec (ki je predstavljal moško rodilo in ki so ga nosili ob Bakhovih svečanostih v izprevodu).
-
φάνεν in sl. gl. φαίνω.