-
τῡρός, ὁ in pl. sir.
-
Τυρρηνοί, οἱ, ion. Τυρσηνοί 1. roparski narod, stanujoč najprej v Lidiji, pozneje na različnih grških otokih in obrežjih. 2. Etruščani, njih zemlja je bila Τυρσηνίη, ἡ; adi. Τυρρηνικός 3, Τυρσηνικός 3 in Τυρσηνός 3.
-
Τῡφωεύς, έως, Τῡφῶς, Τυφώς, gen. in voc. ῶ in Τυφῶν, ῶνος, ὁ Gajin in Tartarov sin, simbol podzemeljskih ognjenih sil.
-
ὑγιηρός 3 ὑγιής 2 [Et. iz su + gwi-jḗs, sor. z βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. acc. ὑγιᾶ in ὑγιῆ, ion. ὑγιέα; sup. k ὑγιηρός: ὑγιηρότατος in ὑγιηρέστατος 3] 1. zdrav, čil, krepak, močen. 2. a) dobro ohranjen, nepoškodovan, nepokvarjen, cel; b) razumen, pameten μῦθος; c) pošten, resničen, dober, koristen.
-
ὕδρα, ἡ, ion. -ρη in ep. ion. ὕδρος, ου, ὁ [Et. sor. ὕδωρ, slov. vidra] povodna kača, hidra (pos. lernajska).
-
ὑδρία, ἡ (ὕδωρ) 1. vrč za vodo, vedro. 2. ročka, žara (za pepel) in posoda za glasovanje.
-
ὑέ, ὑεῖς in sl. gl. υἱός.
-
ὕελος, ὁ ὑέλινος = ὕαλος in ὑάλινος.
-
υἷα, υἱάσι in sl. gl. υἱός.
-
υἱός, ὁ [Et. kor. sū, roditi; slov. sin, (starslov. synъ) nem. Sohn (stvn. sunu; iz su-nú). – Obl. ep. pogosto ∪∪ merjeno; at. υἱοῦ, ῷ itd.; poleg tega υἱέος, υἱέι in υἱεῖ, υἱέα, du. υἱέε, υἱέοιν, pl. υἱέες in υἱεῖς, υἱέων, υἱέσι, υἱέας in υἱεῖς; ep. gen. υἷος, dat. υἷι, acc. υἷα, voc. υἷε, pl. dat. υἱάσι, acc. υἷας] sin, potomec, vnuk, mladič, NT učenec, dedič.
-
Ὕλλος, ὁ 1. Hermov pritok v Lidiji. 2. Heraklejev in Dejanejrin sin.
-
ὔμμε, ὔμμι in sl. gl. σύ.
-
ὑόν, ὑός in sl. gl. υἱός.
-
ὑπ-αίθρειος 2, ὑπ-αίθριος 2 in 3 ὕπ-αιθρος 2 (αἰθρία, αἰθήρ) pod milim nebom, na planem, εἰμί živim pod milim nebom.
-
ὕπατος 3 in 2 [Et. iz upm̥-to-, lat. sum-mus (iz sup-mo-), od sub, super, gršk. ὑπό] 1. adi. najzgornji, najvišji, zadnji, poslednji, ἐν πυρῇ ὑπάτῃ na vrhu grmade. 2. subst. konzul.
-
ὑπερ-βάλλω [gl. βάλλω; ep. aor. ὑπέρβαλον, ὑπειρέβαλον] I. act. 1. mečem črez kaj (preko česa) τί, τινός, σήματα πάντων, παντὸς ἀγῶνος, δουρὶ Φυλῆα prekosim v čem. 2. pren. (tudi intr.) a) prekoračim (mero); α.) prekipim λέβητες, poplavim ὁ ποταμὸς ἀρούρας; β.) več ponudim, prekosim, ἀλλήλους, χρήμασι; γ.) pretiravam; stavim pretirane zahteve ᾔτει τοσαῦτα ὑπερβάλλων; δ.) presegam, prekašam, nadkriljujem, odlikujem se, τινί v čem, τί prehitim; ἑκατὸν ἔτη živim nad sto let; χρόνον mudim se črez čas (predolgo); ε.) sem nezmeren (prevelik, pretiran), μὴ γλῶσσα' ὑπερβάλῃ κακοῖς da ne bi vsled nesreče preveč govoril; pt. ὑπερβάλλων nezmeren, prevelik, preobilen, črezmeren; ἥλιος prevroče solnce, τὰ ὑπερβάλλοντα prevelika moč, αἴσχει ὑπερβάλλων neizmerno grd; b) grem črez kaj; prekoračim (goro), κατὰ λόφους prodiram po hribih, εἰς Κόρυνθον prodiram proti Korintu, πρὸς τοὺς Θρᾷκας prekoračim goro in prodiram proti Tračanom; τὸ ὑπερβάλλον τοῦ στρατεύματος del vojske, ki gre ravno črez goro; c) grem (peljem se) mimo česa, objadram Μαλέην, ἄκραν. II. med. 1. presegam, več ponujam χρήμασι; odlikujem se, krotim, užugam, premagam τινά τινι. 2. odložim, odkladam; odlašam τί.
-
ὑπερ-δέξιος 2 1. nad desnico (ležeč), više ležeč, τὰ ὑπερδέξια više ležeči kraji, višine, vrhovi, ἐξ ὑπερδεξίου in ἐκ τῶν ὑπερδεξίων iz višin, od zgoraj. 2. močnejši.
-
Ὑπερείδης, ου, ὁ atiški govornik in Filipov nasprotnik.
-
ὑπερ-όριος 3 in 2 (ὅρος) onkraj meje, inostranski, vnanji, tuj, ἡ ὑπερορία (γῆ) inozemstvo, tujina.
-
ὑπερ-πόντιος 2 in 3 poet. onstran morja prebivajoč, prekmorski, ὑπερπόντιος φοιτῶ grem črez morje.