-
τοῦ gen. sg. 1. od ὁ in τό. 2. od τίς (τίνος).
-
τραγ-έλαφος, ὁ bajna žival, sestoječa iz kozla in jelena.
-
τραγῳδο-διδάσκαλος, ὁ pisatelj žaloiger, ki je sam izvežbal zbor ter igralce in v starih časih tudi sam igral glavno ulogo.
-
τράπεζα, ἡ [Et. iz qwtra-pedja, štirinoga, τέσσαρες in πούς] 1. miza, obedna miza. 2. obed, jedi. 3. oltar, žrtvenik. 4. menjalnica, prodajalna miza, prodajalnica. 5. plošča.
-
τραπείομεν gl. τέρπω in τρέπω.
-
τρέμω [Et. kor. t(e)rem, tresti se; lat. tremo, ere, tremor; sor. slov. tresem se (iz kor. teres- in t(e)rem)] drhtim, tresem se, drgetam, trepetam, bojim se, τινά, τί koga (česa), περί τινος za koga, z inf., μή, ὅτι.
-
τρέφω [Et. morebiti iz kor. dher-g'h-, pritrditi, držati; lat. fortis (starolat. forctus), slov. držati (iz drgēti). – Obl. fut. θρέψω, aor. ἔθρεψα, 2 ἔτραφον, pf. act. τέτροφα, pass. pf. τέθραμμαι, inf. τεθράφθαι, aor. 1 ἐθρέφθην, aor. 2 ἐτράφην, fut. τραφήσομαι, adi. verb. θρεπτέος; med. fut. θρέψομαι, aor. ἐθρεψάμην; ep. impf. τρέφον, aor. θρέψα, τράφον, inf. τραφέμεν, pass. τράφην, 3 pl. τράφεν]. I. trans. 1. act. a) zgostim, strdim, storim, da se sesiri γάλα; b) branim, redim, preživljam, gojim, negujem, vzdržavam, vzgajam; c) krmim, pitam, redim (živali); d) gojim (rastline), χαίτην pustim, da raste. 2. med. redim (odgojim, zredim) sebi υἱόν. II. intr. (aor. ἔτραφον, pf. τέτροφα, fut. med. θρέψομαι in pass.) 1. hranim se, vzgajam (odgajam) se, rastem, odrastem, živim se τινί, ἀπό, ἔκ τινος. 2. zgostim se, strdim se, trdno se prijemljem česa περὶ χροῒ τέτροφεν ἅλμη.
-
τριᾱκοντούτης, ου, ὁ (skrč. iz -ταέτης) in fem. τριακοντοῦτις, ιδος = τριακονταέτης.
-
Τριβαλλοί, οἱ trakijsko pleme v današnji Srbiji in Bolgariji. – adi. Τριβαλλικός 3.
-
τριηκάς, τριήκοντα in sl. gl. τριακάς itd.
-
τριήρ-αρχος, ὁ (τριήρης, ἄρχω) trierarh, poveljnik troveslače (v Atenah se je imenoval trierarh tisti, ki je triero opremil in ji poveljeval).
-
τρί-σπονδος 2 (σπένδω) poet. trikrat izlit (darovan); χοαί pitna daritev, sestoječa iz vina, mleka in medu.
-
Τριταιεῖς, έων, οἱ 1. prebivalci ahajskega mesta Τριταία. 2. Τριταιεῖς in Τριτέες, οἱ prebivalci mesta Tritaje v Fokidi.
-
τριτη-μόριος 2 (μόρος) ki znaša tretji del; subst. τὸ τριτημόριον in fem. τριτημορίς tretji del, tretjina στρατοῦ.
-
Τρῑ́των, ωνος, ὁ 1. reka v Libiji. 2. reka v Bojotiji. 3. bog jezera Τριτωνίς v Libiji. 4. Pozejdonov in Amfitritin sin, pomorski bog.
-
Τροία, ἡ, ion. Τροίη Troja 1. pokrajina (tudi Τρῳάς, ἡ)v severozapadnem delu Male Azije, tako imenovana po Erihtonijevem sinu (Τρώς, Τρωός); adi. Τρῳός 3 Trojev. 2. Τροία, Τροίη, Τρώων πόλις glavno mesto te dežele; adi. Τρωικός 3 in Τρῳός 3, ion. Τρώιος, fem. Τρωιάς, ἡ trojanski, Τρωιάς ἡ Trojanka; τὰ Τρωικά desetletna trojanska vojska. 3. adv. Τροίηθεν, ἀπὸ, Τροίηθε(ν) iz Troje, Τροίηνδε v Trojo.
-
τροπαῖος 3 (tudi τρόπαιος; τροπή, τρέπω) ki zapodi sovražnika v beg in podeli zmago Ζεύς; τό τρόπαιον spomenik (znamenje), ki se je postavljalo na bojišču v znak zmage; v pl. z νίκης znamenja zmage; trofeje.
-
τρόφιμος 2 in 3 (τρέφω) vzrejen, odgojen, vzgojen; ὁ gojenec, rejenec.
-
τρωκτά, τά (τρώγω) sadje, pos. orehi, mandelji itd., katero se je jedlo kot poobedek; ὡραῖα zrelo sadje, ki je sirovo užitno, σησάμου καὶ μέλιτος pecivo iz sezama in strdi.
-
Τυνδάρεος, -ρεως, ὁ gen. -ρεω [Et. sor. Τυδεύς, kor. (s)teu-d; lat. tun-do, tudes, itis = kladivo; nem. stoßen (got. stautan), sor. τύπτω] spartanski kralj, mož Lede, matere Klitajmnestre, Helene, Kastorja in Polidevka; οἱ Τυνδαρίδαι Kastor in Polidevk. – adi. Τυνδάρειος 3.