Franja

ἐπι-διαιρέομαι med. ion. razdeljujem med; aor. ἐπιδιείλοντο nato so si med seboj porazdelili.

ἐπι-καμπή, ἡ (ἐπι-κάμπτω) okret, zavoj, zasukljaj (vojske), zavijanje, zakrivljena razvrstitev bojnih čet, ἐς ἐπικαμπὴν προιέναι izbočiti se (t. j. na krilih so se skrajni deli obrnili na desno, oziroma na levo, ter so tako branili kot; namen te razvrstitve je bil, braniti bok vojske in onemogočiti obkoljenje).

ἐπί-κειμαι d. m. [ep. ἐπικέοιντο, fut. ἐπικείσομαι, ion. impf. 3 pl. ἐπεκέατο] 1. a) ležim na, ob, pri čem νῆσοι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, τινί, θύραι ἐπέκειντο vrata so bila zaprta; b) težim, tlačim ἀνάγκη, ἀνάγκη μοι ἐπίκειται gorje meni. 2. pren. a) o stvareh (= pf. pass. k ἐπιτίθεμαι) sem odmerjen, določen, naložen ζημία, pretim, grozim κακά, χειμὼν ἐπίκειται pritiska NT; b) o osebah: pritiskam na koga, tiščim vanj, obsujem NT, sem komu za petami, napadem, naskočim τινά, τινί nadlegujem s prošnjami.

ἐπι-ρρώομαι d. m. ep. 1. sučem se, hitim, trudim se, delam na vso moč. 2. χαῖται ἀπὸ κρατὸς ἐπερρώσαντο kodri so se mu usuli z glave.

ἐπισταδόν adv. (ἐφ-ίσταμαι) ep. pristopivši, zraven stoječ, δόρπον ἐπισταδὸν ὡπλίζοντο lotili so se in so pripravljali obed.

ἐπίστασις, εως, ἡ (ἐφ-ίστημι) 1. ovira, ustavljanje. 2. pristop(anje), hrup. 3. razmišljanje, πολλὰς ἔσχον φροντίδων ἐπιστάσεις pogosto so me ustavile skrbi. 4. nadzorstvo, vodstvo ἔργων.

ἐπίστιον, τό (ἐπιστῆναι) 1. ep. stojišče, prostor na suhem, kjer so stale ladje. 2. ion. = ἐφέστιον družina.

ἐπι-τρέπω, ion. ἐπι-τράπω [gl. τρέπω, pf. pass. 3 pl. ep. in ion. ἐπιτετράφαται, adi. verb. ἐπιτρεπτέον] I. act. in pass. 1. trans. a) k ali proti naravnam, izročim, prepustim, pustim na izvoljo, zaupam τί τινι, inf.; pos. dam komu v oskrbovanje, v razsodbo τῷ ἐν Δελφοῖς μαντείῳ, Ἀθηναίοις ἐπιτρέψαι περὶ σφῶν αὐτῶν πλὴν θανάτου izročili so se razsodbi Atencev pod pogojem, da jih ne obsodijo na smrt; pass. ἐπιτρέπομαί τι izroči, zaupa se mi kaj, παρὰ τούτων Ἡρακλεῖδαι ἐπιτραφθέντες ἔσχον τὴν ἀρχήν katerim je bila izročena vlada, οἱ ἐπιτετραμμένοι τὴν φυλακήν katerim je bilo straženje izročeno; b) naklonim, zapustim παισί κτήματα; c) dopustim, dovolim, trpim, νίκην τινί dam, prepustim, τὴν χώραν διαρπάσαι, τινὶ κακῷ εἶναι; οὐκ ἐπιτρέπω ne dovolim, oviram, zabranjujem; d) naročam, ukazujem, τάξιν ἐπί τι odpravim kam. 2. intr. vdam se, zaupam se, podvržem se τινί, γήραϊ podležem. II. med. 1. obračam sekam, nagibam se θυμός ἐπετράπετο εἴρεσθαι tvoje srce je zaželelo. 2. zaupam sebe (svoje stvari) komu, pokorim se razsodbi koga. 3. zaupam, izročim komu kaj τὰ ἄλλα.

ἐπι-φθέγγομαι d. m. povrhu še za-, (po)kličem, σάλπιγξ ἐπεφθέγξατο pri tem je trobenta zadonela, so zatrobili na boj.

ἐποπτικός 3 1. kar spada k poslednjemu, najvišjemu posvečenju, τὰ ἐποπτικά zadnje in najvišje posvečenje. 2. samo onim dostopen, ki so posvečeni v misterije, skriven, tajen διδασκαλίαι.

ἐπ-ώνυμος 2 ἐπωνύμιος 2 (ὄνομα) imenovan, zvan po kom, ὄνομα ἐπώνυμον pravo (resnično) ime, ἐπώνυμος καλέομαί τινος imenujem se po kom, imam priimek po kom; subst. οἱ ἐπώνυμοι heroji, po katerih so se imenovale atiške občine, ἄρχων ἐπώνυμος prvi arhont, ἐπώνυμον ἀρχὴν ἄρχω sem prvi arhont, opravljam službo prvega arhonta.

ἐπ-ωτίδες, αἱ (οὖς) grede (tramovi) na bojnih ladjah, ki so štrlele (kakor ušesa) z obeh strani ladjinega kljuna; služile so za napad in v obrambo; nanje so tudi obešali sidra.

ἔρανος, ὁ 1. skupen (družinski) obed, kjer plača vsak član svoj prispevek. 2. prispevek, ki so ga plačevali člani društva ἔρανον εἰσφέρειν. 3. dar, podpora, postrežljivost, ljubav.

ἐργάζομαι d. m. (ἔργον) [augm. ἠργ- in εἰργ-, redupl. εἰργ-; fut. ἐργάσομαι, aor. ἠργασάμην, pf. εἴργασμαι, aor. pass. ἠργάσθην, fut. pass. ἐργασθήσομαι, adi. verb. ἐργαστέος; ion. brez augm. in redupl.] 1. intr. delam, pos. delam na polju; počnem kaj, ἔν τινι gospodarim NT, οἱ ἐργαζόμενοι, (poljski) delavci, težaki, ἐργαζόμενος σώματι z delom svojih rok, ἐργαζόμεναι ἠρίστων zajtrkovale so med delom, ἐργασάμεναι ἐδείπνουν obedovale so po končanem delu. 2. trans. a) izdelujem, napravljam τεῖχος, εἰκόνας, izvršujem, delam, storim κλυτὰ ἔργα, κακά, ἔργον καλόν storim dobro delo NT, ἁμαρτίαν grešim NT, ἱερά opravljam sveto službo NT, ἐργαζόμενοι τὴν ἀνομίαν hudodelniki NT; pass. τὰ πρόσθεν ἐργασμένα Πέρσῃσιν kar so Perzijani storili prej, θώρακες εὖ εἰργασμένοι dobro izdelani oklepi, κακόν μοι εἴργασται slabo sem izvršil svojo nalogo; b) obdelujem γῆν, χώραν, kujem χρυσόν, bavim se τέχνην; θάλατταν vozim se po morju NT; λίθοι εἰργασμένοι obdelani, sklesani kamni; c) povzročim, napravim πημονάς; d) pridelam, zaslužim χρήματα, ἐπιτήδεια, τὴν βρῶσιν trudim se za jed NT; e) naredim, storim, prizadenem komu kaj (dobrega ali slabega) τινά τι.

ἐρείδω ep. ion. [Et. lat. ridica, štirioglat kol. – Obl. impf. ἤρειδον, fut. ἐρείσω, aor. ἤρεισα in ἠρείσατο, pf. ἐρήρεισμαι, aor. pass. ἠρείσθην; ep. aor. ἔρεισα, ἐρείσατο, pf. pass. 3 pl. ἐρηρέδαται, plpf. 3 sg. ἠρήρειστο, 3 pl. ἐρηρέδατο]. I. act. 1. trans. a) upiram, podpiram, opiram, pri-, naslanjam τί τινι (τινος), πρός τι, ἐπί τινος, ἐπί τινι, δόρυ πρὸς τεῖχος, ἀσπίδα ἐπὶ πύργῳ; ἀλλήλοισιν polagam enega na drugega (Od. 22, 450); b) rinem, potiskam, porivam τὰ ἰσχία πρὸς τὴν γῆν, nadlegujem, stiskam τινὰ βελέεσσι, ἀσπὶς ἀσπίδα ἔρειδε ščit se je držal ščita, ἤρεισε πλευραῖς μέσσον ἔγχος porinila, zabodla je meč v prsi. 2. intr. a) opiram se, naslanjam se, napadem, pridrevim; b) nabodem se, nataknem se NT. II. pass. 1. naslonijo, uprejo, pritrdijo me, θρόνοι περὶ τοῖχος ἐρηρέδατο so bili krog in krog na zid naslonjeni, ἐρεισθεὶς ἐπὶ μελίης naslonjen, oprt na, γούνασιν na kolenih sloneč (ležeč), οὔδει ἐρείσθη podrl ga je na zemljo = padel je na zemljo, οὔδει χαῖται ἐρηρέδαται grive so padle = so ležale na tleh, λᾶε ἐρηρέδαται δύο dva kamna sta vložena, vkopana. 2. zadiram se, prederem, ἔγχος διὰ θώρηκος ἠρήρειστο je prodrl skozi oklep. III. med. 1. opiram se, naslanjam se, trdno stojim na čem, podpiram se ἐπί τινος, σκήπτρῳ, ἔγχει, χειρὶ γαίης z roko na zemljo. 2. upiram se, borim se (Il. 23. 735).

ἔρις, ίδος, ἡ [acc. ἔριν, ep. ἔριδα, NT pl. ἔρεις] I. 1. kreg(anje), prepir, pričkanje, nesloga, razpor, prepirljivost; boj, vojna; ἔριν ἵστημι začnem, vnamem prepir, ἔριδι μάχομαι borim se, prepiram se, ἔριδι συνίημι, συνελαύνω spravim v prepir, ἔριδι σύνειμι spopadem se, sprem se, bojujem se, ἔριν συμβάλλω τινί sprem se, prepiram se s kom, ἔριδα Ἄρηος ξυνάγω spopadem se, ἔριδα ῥήγνυμαι storim, da nastane boj, κοινῶν λόγων δώσοντες ἀλλήλοις ἔριν da bi se v skupnem pogovoru posvetovali, ἐν πολλῇ πρὸς ἀλλήλους ἔριδι ἦσαν silno so se prepirali med seboj. 2. tekma, tekmovalni boj, tekmovanje, ἔργοιο v delu, ἀμφί τινι za kaj, ἔριδα προφέρω tekmujem, προφέρομαι ponudim tekmo, pozivljem koga na tekmo, ἀέθλων za bojno nagrado ἐξ ἔριδος v tekmi, κατ' ἔριν τῶν Ἀθηναίων zaradi tekmovanja z Atenci, ἔριν ἐμβάλλω τισὶ πρὸς ἀλλήλους izpodbujam k medsebojnemu tekmovanju. II. pers. Ἔρις Arejeva spremljevalka, boginja boja in prepira.

Ἑρμαῖ, ῶν, οἱ Hermejeve glave, ki so stale na četverooglatih stebrih.

ἔρρω [Et. iz ϝερσjω, lat. verro (iz vorsō), slov. vršiti (s konji proso), strsl. vrhą, vrěšti, mlatiti (vrhą iz vrsą). – Obl. fut. ἐρρήσω, aor. ἤρρησα]. ep. poet. 1. s težavo hodim, plazim se, vlačim se, hodim, odhajam; ἔρρε izgubi se, poberi se. 2. propadem, poginem, drevim v, zabredem v nesrečo, ginem ἔρρει τὰ θεῖα se ne spoštuje, ἔρρει τὰ κᾶλα ladje so izgubljene, ἔρρει τὰ ἐμά po meni je, izgubljen sem.

ἐρύω, εἰρύω ep. ion. poet. [Et. iz ϝερύω, ῥυμός, ῥυτήρ. – Obl. fut. ἐρύσω, ep. ἐρύσσω in ἐρύω, aor. εἴρυσ(σ)α, cj. 1 pl. ἐρύσσομεν, imp. εἴρυσον; aor. med. εἰρυσ(σ)άμην in ἐρυσ(σ)άμην; pf. pass. in med. εἴρυμαι, 3 pl. εἰρύαται, plpf. 3 sg. εἴρυτο, 3 pl. εἰρύατο in εἴρυντο]. I. act. 1. a) vlečem, vlačim, rinem, trgam, ἔγχος potegnem, izderem, νευρήν, τόξον napnem, ἐκ κεφαλῆς potegnem črez glavo, πλίνθους delam opeko, νῆα εἰς ἅλα δῖαν, ἅλαδε potisnem ladjo v morje, ἤπειρόνδε, ἐπ' ἠπείροιο potegnem na suho, νῆες ὁδὸν εἰρύαται potegnili so ladje na pot; b) potegnem iz česa τὶ ἔκ τινος, ὑπό τι potegnem doli pod kaj, ἀνά τι potegnem kvišku ob čem. 2. a) potegnem proč (s silo), odtrgam, potegnem k sebi, iztrgam, νεκρούς (mrtvece, da jih ne bi sovražniki oropali ali sovražne padle vojake, da jih oplenim); b) vlačim (semtertja), potegnem, τινὰ χλαίνης za plašč, ποδός za nogo, περὶ σῆμα vlačim okrog gomile; trgam (o pticah in psih). II. med. 1. potegnem, izderem zase (svojo stvar), ξίφος, ἄορ, μάχαιραν, φάσγανον, δόρυ ἐξ ὠτειλῆς, snamem z ražnjev πάντα, τόξον napnem svoj lok, νῆας potegnem v morje (da se odpeljem). 2. potegnem k sebi, rešim, iztrgam (sovražnikom) νέκυν, νεκρόν. 3. odtehtam, χρυσῷ z zlatom.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.