Franja

αὐξάνω, praes. in impf. tudi αὔξω, ep. ion. ἀέξω [Et. kor. aweg; αὔξω iz ἀϝέξω, nem. wachsen; lat. augeo (iz aug-) – avgm. ηὐξ-, ion. αὐξ-, fut. αὐξήσω, aor. ηὔξησα, pf. ηὔξηκα, pass. pf. ηὔξημαι, aor. ηὐξήθην, fut. αὐξηθήσομαι, αὐξήσομαι] 1. act. a) trans. (po)večam, (po)množim, povišam, pospešujem, storim, da raste, uspeva, postane močno, podpiram, slavim, proslavljam; b) intr. = pass. rastem NT. 2. pass. množim se, rastem, napredujem, uspevam, razvijam se, povzdigujem se, ἐλλόγιμος ηὐξήθη postal je ugleden; μέγας postanem velik.

αὐτ-άγρετος 2 (ἀγρέω) 1. ep. kar je kdo sam (po svoji volji) izbral; εἰ εἴη αὐτάγρετα πάντα ko bi mogli sami vse (po svoji volji) izbrati. 2. poet. radovoljen, iz svoje volje.

αὐτί-κα adv. (gl. αὐτός) 1. takoj, precej, na mah, αὐτίκα γενόμενος takoj po rojstvu, αὐτίκα μάλα precej ta trenutek, αὐτίκα τε καί = brž ko, αὐτίκ' ἔπειτα takoj nato, v zvezi s spolnikom: ὁ αὐτίκα φόβος sedanji strah, τὸ αὐτίκα sedanji čas. 2. tako na primer, da navedem takoj primer.

αὐτο-γνωμονέω ravnam po svoji glavi, na svojo roko.

αὐτό-δικος 2 (δίκη) ki ima svojo lastno sodnjo oblast, ki sodi po svojih lastnih postavah.

αὐτο-κράτωρ, ορος, ὁ, ἡ (κρατέω) sam svoj (neomejen) gospodar, samostojen, neodvisen; samodržec, samovladar; αὐτοκράτωρ πάντα διατίθημι uredim vse po svoji volji; μάχη kjer sme vsak po svoji glavi delati, brez poveljstva; στρατηγός vrhovni poveljnik.

αὐτονομέομαι pass. (αὐτό-νομος) živim po svojih zakonih, vladam se sam, sem samostojen.

αὐτό-νομος 2 (νόμος) 1. ki živi po svojih zakonih, samostojen, neodvisen, svoboden. 2. iz lastne volje, radovoljen.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

αὔω², ἀύω² ep. poet. [Et. ἀῡ́ω iz ajū-jo, iz klica ajū! prim. lat. iūbilum, iz klica jū! nem. jauchzen iz jūch! gršk. še ἀῡτέω, ἀῡτή istega pomena. – Obl. impf. αὖον, fut. ἀῡ́σω, aor. ἤυσα, ep. ἄυσα] kričim, glasno kličem, vpijem, zaženem bojni krik; τινά (po)kličem koga; o stvareh (za)zvenim, zazvenčim.

ἀφ-ανδάνω ep. ion. poet. [inf. aor. ion. ἀπαδεῖν] nisem po godu, ne ugajam komu.

ἀφ-ημερεύω sem en dan (po dnevi) odsoten.

ἄ-φρακτος 2 (φράσσω) neograjen, neutrjen, nevarovan od φίλων; neoborožen, πρός τινα; ὅρκοις θεῶν nevezan po sveti prisegi.

ἀφροδῑσιάζω uživam ljubezen, ljubim, πρός τι ljubezni koprnim po čem.

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

βαπτίζω (βάπτω) 1. potapljam, pomakam, po-, oblivam, NT krščujem, βεβαπτισμένος pijan, NT krščen; med. kopljem se, dam se krstiti NT. 2. zajemam, črpam ἔκ τινος.

βαρβαρικός 3 (βάρβαρος) 1. negrški, inostranski, barbarski; ἐς τὸ βαρβαρικώτερον bolj po barbarski (perzijanski) šegi; τὸ βαρβαρικόν barbarska vojska. – adv. -κῶς v negrškem, barbarskem (perz.) jeziku. 2. barbarski, neolikan, sirov, krut.

Βελλερο-φόντης, ου, ὁ Glavkov sin iz Korinta; tako se je imenoval, ker je ubil korintskega kralja, po imenu Βέλλερος.

βιωτικός 3 ki spada k življenju, (po)zemeljski, svetni, τὰ βιωτικά stvari ki so na svetu NT.

βούλομαι d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. g^wel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.