Franja

ἄνω¹ (gl. ἀνά, ἄνα) adv. 1. krajevno a) pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, ἡ ἄνω ὁδός pot v notranjost dežele, vzhod, ἡ τύχη ἄνω φέρεται sreča je mila; b) pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnikom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; τὰ ἄνω gornji deli, vrhovi, višave, nebo; οἱ ἄνω τόποι notranja dežela NT; ἕως ἄνω do vrha, αἴρω ὀφθαλμοὺς ἄνω dvignem oči kvišku NT; ὁ ἄνω gornji; ἄνω βλέπω živim še, οἱ ἄνω oni, ki še žive, ὁ ἄνω βασιλεύς perzijski kralj; οἱ ἄνω θεοί nebeški bogovi; NT ἡ ἄνω κλῆσις nebeški poklic; severno, vzhodno, ὅσσον Λέσβος ἄνω ἐέργει kar L. na severu omejuje; ἡ ἄνω Ἀσίη gorenja Azija. 2. časovno: prej,. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi ἄνω κάτω ποιεῖν, τιθέναι zmešati, preobrniti. – comp. ἀνωτέρω bolj zgoraj, više nad. – sup. ἀνώτατα, -τάτω najviše, οἱ ἀνωτάτω najvišji.

ἀνῷγεν ep. impf. od ἀν-οίγω.

ἄνω-θεν adv. 1. a) od zgoraj, z neba, od vrha, iz višine, ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal NT; iz notranje dežele; b) včasih na videz = ἄνω, οἱ ἄνωθεν borilci na krovu. 2. o času: od začetka, spočetka, od nekdaj, od konca, οἱ ἄνωθεν pradedje, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. 3. NT iznova, vnovič; tudi s πάλιν.

ἀν-ωθέω [fut. ἀνώσω, aor. ἀνέωσα] 1. sujem kvišku, nazaj, ναῦν odrivam (ladjo od brega), πόλιν ἔς τινα izročam mesto v plenjenje. 2. odvračam, odbijam. 3. med. odvračam, odbijam od sebe τί.

ἀπ-αισχῡ́νομαι pass. [s fut. med. ἀπαισχυνοῦμαι] iz sramu odstopim (odjenjam) od česa.

ἀπ-αλέξω [fut. -ξήσο, ep. aor. ἀπάλαλκον] ep. poet. 1. act. branim, odbijam, odganjam, odvračam τινά τινος. 2. med. poet. odbijam od sebe, branim se πρός τι.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἀπ-αμμένος ion. = ἀφημμένος od ἀφ-άπτω.

ἀπ-αμῡ́νω ep. ion. 1. act. odvračam, odbijam τινί τι. 2. med. odbijam od sebe, τινά branim se.

ἀπ-άνευθε(ν) ep. 1. adv. iz dalje, od daleč, daleč proč, vstran, posebej. 2. praep. z gen. daleč od; θεῶν brez vednosti, v nenavzočnosti.

ἀ-παράκλητος 2 (παρα-καλέω) nepozvan, radovoljen, sam od sebe.

ἀπ-αρτάω 1. trans. a) obesim, navežem na kaj; pass. visim; b) ločim, oddaljim, odstranim, λόγον τῆς γραφῆς govor od predmeta tožbe; pass. ločen, oddaljen sem od česa, ταῖς παρασκευαῖς καὶ ταῖς γνώμαις ἀπηρτημένοι neoboroženi in neodločeni. 2. intr. odstranim se, oddaljujem se εἴς τι.

ἀπ-άρτι adv. NT takoj, od zdaj, odslej.

ἀπ-ασπάζομαι med. poslavljam se od koga NT.

ἀπατάω (ἀπάτη) [impf. ἠπάτων, fut, ἀπατήσω, aor. ep. ἀπάτησα, fut. pass. ἀπατήσομαι] 1. act. varam, goljufam, zapeljujem, motim. 2. pass. varam se, goljufam se, varajo me, pt. pf. ἠπατημένος φωτός prevaran od (za) moža; τί ἀγγελίας οὐκ ἐμοὶ ἔρχεται ἀπατώμενον katera vest dohaja k meni, ki ni varava (lažniva); Pl. Prot. 323 a zavisi ὡς od τεκμήριον.

ἀπ-άτερθε(ν) ep. 1. adv. posamič, posebej, zase, vstran. 2. praep. z gen.: daleč od, oddaljen od.

ἀ-πάτωρ, ορος, ὁ, ἡ 1. brez očeta NT, osirotel; ἐμοῦ zavržen od mene (od očeta). 2. neočetovski, očetu nepristojen.

ἀπ-αυράω [samo. impf. ἀπηύρων, ας, α, pt. aor. ἀπούρας, fut. ἀπουρήσουσι] 1. ep. odvzamem, ugrabim τινί τι, oropam koga česa τινά τι. 2. τινός imam škodo od koga.

ἀπ-είθη ion. = ἀφ-είθη, aor. pass. od ἀφ-ίημι.

ἄπ-ειμι¹ [εἰμί; inf. ἀπεῖναι, ep. cj. praes. ἀπέῃσι, impf. ἀπέην, 3. pl. ἄπεσαν, fut. ἀπέσσομαι in ἀπεσσεῖται] nisem navzoč, sem odsoten, manjkam, nisem tukaj, (ἀπό) τινος daleč sem od, nimam; λόγου ne udeležujem se govora; οἵ τ' ὄντες, οἵ τ' ἀπόντες navzoči in nenavzoči = vsi skupaj, τὰς οὔσας … καὶ τὰς ἀπούσας ἐλπίδας vse skupaj.